Spopad pri Opozorilniku

Trčki (odlomek iz knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku)

NaslovnicaKot obljubljeno Vam bomo danes postregli z novim odlomkom iz knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku. Poglavje nosi naslov Trčki, dogaja se v kraju Mirendol v lokalni slaščičarni. Lastnik te je Slavko, Aresov prijatelj.

In kaj je sicer novega? Nič posebnega razen da se preko vikenda res selimo na drugi server. Pred tem pa še odlomek, naslednji teden pa nekaj povsem drugačnih vsebin.

Hvala vsem za razumevanje in potrpežljivost!

 

Trčki (odlomek) 

 "Pa kaj se me oni tičejo, prekleto?", je Are izgubljal potrpljenje.

"Mladi far dobi spuščaje, čim sliši za njih, Matiji se je povsem odtrgalo. Svoje je postavil okoli, ves čas jih nadzorujejo. Da ne boš hodil doli v mlin, v gmajni okoli ima svoje, kar nekaj ekip."

"V redu, ne bom hodil v mlin!", je Are vzdignil roke v višino prsi.

"In tudi v Mirendolu se jih boš izogibal, dokler ne mine kongres!"

"Kakšen kongres?"

Slavko se je ozrl okoli sebe. "Imeli bodo kongres, zelo kmalu, ravno tu. Kar seveda ni tvoj problem, nasprotno jebemti, več ljudi ko je tu, več denarja imaš. Saj je Mirendol tvoj, jebat ga! Samo ta kongres bo pa nekaj posebnega. Poglej, kake torte bom izdeloval. Kar sedi..."


Slaščičar je odkorakal v notranjost in se vrnil s skicirnim blokom. Odprl ga je, položil na mizo in z nasmehom opazoval osuple sogovornike, ki so se presenečeno zazrli v porisan list papirja. "Bom prvi slaščičar, ki bo nahranil vesoljca," se je zarežal.

Admiral je preprosto onemel, s holomatriksa je vanj bodla skica militarke, sicer nekoliko čudaška, kolebal je med tipom F in S, nazadnje se je odločil: "S, definitivno S. Ayček, v polno bojno pripravljenost in to takoj!"

"Razumem!", je salutiral General Ay-Ron, ki je bil sam prav kakor vsi Dangoberci vidno presenečen.

"In to bi bilo točno kaj?", se je prijazno pozanimal Are, katerega potrpljenje se je vrnilo.

"Vesoljska torta, jebemti! Kaj ne vidiš, da je to torta v obliki vesoljske ladje? Kar povej mi, je ali ni? Notri čokoladarica, zunaj preliv bele barve, gori naštupam vafelj trikotničke in čokoladne palčke... A je a ni?"

"Jebat jo, ni čisto v redu," se je zarežal Are, obrnil list in na drugega s svinčnikom risal skico torte. "Brezveze, da se mučiš, da bi bila spodaj ožja. Glazura ti ne bo uspela. Ti povem, da je brezveze," je mlel med risanjem. "Takole raje naredi."

"U, mater!", se je razveselil slaščičar.

"Namesto da iz marcipana delaš jabučke, naredi kroglo in jo zabij na sredo, pa ne na vrh, ladja mora imeti bok, da se vidi, da je vesoljska, jebemti. Kar nekaj jih naredi in pobarvaj na rdeče, bo zgledala še bolj vesoljska. Palčke daj kar na obliv, ni treba, da štrlijo ven, ni to antena na avtu. Vesoljska tehnologija je namreč naprednejša." Are je ves nasmejan narisal do konca in pomolil blok slaščičarju. "Eto, če to ni vesoljska ladja, naj me kura brcne!"

"O, mater, grem k Zvonetovemu sinu naročit kalup! Takoj danes!", se je smejalo Slavku.

"Mamico ti tvojo, Are!", je popenil Admiral ob pogledu na tortno verzijo militarke tipa WAY, najmanjše izmed napadalnih militark.

"Saj to ni res!", je odkimaval Kognitus.

Hrm in Ap sta si natančno ogledala skico, jo glasno pohvalila in zagotovila, če bo notri res čokoladarica, je ne bo vesoljca, ki bi se ji zmogel upreti. Nakar se je zganil Oån in predlagal, naj bo torta raje sadna. Kajti sadna neznansko dobro diši.

"Lahko tudi, zakaj pa ne, če bolje premislim," se je čohal po pleši slaščičar. "In pravite, ga ni vesoljca, ki bi se ji uprl?"

"Garantiramo!", se je režal Are in pomežiknil živčni Mariji.

"Hja... Kako pa to veš?", ga je zvito povprašal Slavko.

"Stari moj, ker sem iz vesolja." Slaščičar se je zdrznil in brž prestrašeno pogledal okoli sebe. "Garantiram! Poglej okoli sebe! Mater krasno, ja kje pa smo, če ne na planetu sredi vesolja?"

Slavko si je brž obrisal potno čelo. "S tega stališča definitivno!"

"Valjda, stari! Smo a nismo vesoljci, kaj? Ma daj ti meni raje povej, kako si prišel na idejo, da moram vleči črto?"

Slavko je nekajkrat živčno prikimal predse. "Proznanstveniki mi povedo več, kot ostalim. Zaupajo mi."

"Dogovorjeno," mu je pomolil roko Are, slaščičar je brž segel vanjo.

"Dogovorjeno je kaj?", je bentil Admiral s holomatriksa.

"Ares, res so krasni ljudje," je v zadregi zagotavljal slaščičar. Mariji se je zazdelo, kot da se boji Areja.

"Imaš mojo besedo. Karkoli je, povej. Zaupaj mi. Saj sva prijatelja!"

"Saj vem, samo... Kar ti imam za povedat... Nikomur ne želim slabega, res ne. V redu ljudje so, čisto zares, Ares!"

"Povej! Prisežem, da nikomur ne bo padel las z glave."

"Kaj pa sama glava?"

"Nič jim ne bo. Povej mi, kaj je narobe."

Slavko je postal živčen, mrščil je čelo. "Mogoče se ti bo zdelo vse skupaj... trapasto..."

"Tebi se očitno ne zdi trapasto. Karkoli je, dobro veš, da mi lahko zaupaš. Dal sem ti svojo besedo. Povej mi, pred čem me svariš."

"Ne pred njimi, pred... Poslušaj, bom začel približno na začetku. Ti ljudje delijo naokoli zastonjkarico, dal sem ti jo, opisuje to silno srečanje z vesoljci. Gre tip, ta njihov lider, na sprehod in puf! Kar naenkrat eto njih! Vesoljci predenj, on sveto besedo v rokah, menda so mu telepatsko tako naročili. Si moreš misliti, ono debelo buklo je trogal s sabo na neko brdo, skoraj je dušo spustil, ampak svete besede ni spuščal iz rok. In se vmes čudil samemu sebi, zakaj ves čas hodi, zakaj prekleto si ni vzel s sabo pijače, zakaj vendar hodi po kamenju v sandalah s sveto besedo v rokah. Ampak njega je vleklo navzgor in to nezadržno. In puf, vesoljci predenj!"

"Ma daj, saj to je neumno!", se je režal Are.

"Jebemti da niti ni! Kako so vesoljci prišli gor, pojma nimam, ampak so. Nakar so užgali debato. Zanimiva reč, vse so mu razložili, kazali so mu v sveto buklo, mu razlagali, kdaj so nosili skafandre in kdaj jih niso. Kdaj so maltretirali ljudi in kdaj malo manj, kako so papcali pečene odojke in podobne jedi na žaru. Vse ti piše v knjigi, natančno se menda vidi, kdaj so imeli skafandre. Menda so nas izdelali."

"Čakaj... Ustavi se! Izdelali?", se je namrščil Lot.

"Saj me razumeš? Oni so nas izdelali, so rekli liderju, še celo tekmovanja so imeli, katera njihova skupina bo izdelala boljši model človeka. In so zmagali oni doli, ki se tolčejo vse od vojne dalje za svojo sveto zemljo, oni so menda najbolj razviti. In tista zemlja je definitvno njihova, jim jo je sam bog dal. Res je tako, pravi lider, samo da ni bil bog, vesoljci so jim je dali za nagrado, ker so bili pridno in so jih vedno ubogali. Pa še na tekmovanju so zmagali z njimi."

"Kar tekmovanja so imeli?", se je tresel Lot od besa. "Tekmovanje?!"

"Valjda! Posamezne skupine teh vesoljskih znanstvenikov so tekmovale med sabo, kdo bo izdelal boljše modele ljudi. Eto, jaz sem recimo model slabše vrste, oni izbrani ves čas trdijo in to upravičeno, da so božji narod. Upravičeno! Oni so najbolj razviti, tako so potrdili tudi vesoljci. In potlej so se ti vesoljci mešali v te svoje modele ljudi, so natančno povedali liderju, kako so zahtevali, naj jim naši predniki nosijo hrano, ubogi tepci njim hrano, oni jo požrejo, nakar so jih preizkušali, češ, prinesite nam otroke in jih ubijte, pa so jih in so vesoljci potlej sami odnehali. Če mene vprašaš, niso bili kanibali, bolj kot prašič pečen človek ne diši. Garantirano vem!" Slavko se je spačil od gnusa. "Mater jim jebem, vsak dan so ljudi sežigali!" Spet se je spačil.

"Pusti taborišče," ga je tolažil Are.

"Pusti, pusti... Se trudim, pa..." Slavko si je otrl potno čelo in na dušek izpil kozarec vode. "Ja, trčki... Tukaj so proznanstveniki, ko so bili prvič v mestu, razlagali prisotnim, kako je to srečanje med vesoljcem in njihovim liderjem potekalo, več o tem imaš v sami zastonjakarici."

"Do sedaj same hude reči," se je zasmejal Are.

"Matevža so njegove razburjene faranke prignale sem, samo zamahnil je z roko in rekel, da je take debate že imel z vami neštetokrat, nič novega, bolj strupeni od Aresa ne morejo biti, Adonis je tudi že razložil, kdo nas je ustvaril, je rekel. Celo razveseljivo, je dodal, oni vsaj ne bodo hodili čakat zajčka in barvat jajčka ter vzklikat, šunka in potica, to naša je pravica. Krasno, da so vegiji.

Slaščičarna je izbruhnila v krohot, Slavko jih je utiševal s kriljenjem rok. "Jebemti, sploh ni smešno," jim je govoril. "Tiše, jebemti, ravnokar boste priklicali Miškovičevega!"

Dangoberci so se samo še tiho hahljali, Eva je skrivaj pomežiknila Mariji, ki se edina med njimi ni smejala pripovedi.

"Nakar so užalili sveto Bernardo, jebemti!"

"S čim pa sedaj njo?", se je režal Hrm.

"Rekli so ji v čelo, ravno ta njihov nabavni, da nje že ne bodo klonirali. Ni šans, ni teorije, ni pogojev! Vsakdo si ne zasluži kloniranja, ji je rekel. Babetina popeni in mu sesuje očala, jebemti! Res! Popenila je, se zdrla, zagrabila etui in mu ga vrgla na cesto, tako so jo razkačili! Hočem steči po etui, pripelje Zvone in eto, hresnilo je... Revež še vedno čaka te svoje specialne špegle iz tujine, menda so jih zadržali na meji, z lupo, revež ubogi, pregleduje one etikete na hrani! Si moreš misliti! Da vam ne govorim, da smo se ostali režali, Berni je pa podivjala še na nas, da je bilo joj in precej odšla poročat svojemu jebenemu Matiji! Kar ni vse, mladi far je nastrojen proti njim, kako ni boga, bog nas je ustvaril in ne neki vesoljski znanstveniki, to je vsekakor blasfemija."

"Čakaj malo, govorili so o kloniranju?", se je zresnil Lot.

"Valjda stari! Vzameš si kost tukaj, ko umreš... Verjetno to kdo drug naredi namesto tebe, pred smrtjo težko verjetno, da bi si odsekal kost na glavi," je Slavko pokazal na vrh nosu. "In potlej te klonirajo. Vesoljci osebno! Bodo naučili tudi nas, so obljubili liderju!"

"A? Kaj?", si Lot od presenečenja ni opomogel, široko odprtih ust je zijal v slaščičarja. 

"Ej, kloniraš se in furaš dalje, ampak samo izbranci, drugi odpademo," je pripovedoval Slavko. "Kapiraš?" Lot je široko odprtih ust zijal vanj. "Vstavijo kost v eno tako mašino in naredijo spet tebe. In furaš, dokler ti telo ne odpove, potlej te spet klonirajo. In tako v nedogled, skratka večno živiš." Lot je zaprl usta in zajavkal. "Valjda! Še malo in pride k njim na obisk njihov lider. On je namreč srečal vesoljce, drugim se niso prikazovali, kongres bodo imeli ravno tukaj, v našem kulturnem domu!"

"Ma naj ga imajo, gremo mi domov!"

"In sedaj pridemo do točke, kjer vi vlečete črto," je zarotniško šepnil Slavko Areju, ki je spet obsedel in si premislil glede odhoda.

"Zakaj?", je Are pobožal vse bolj zaskrbljeno Marijo.

"Ker bodo na kongresu čisto pravi vesoljci, ne taki, kot ste menda vi in jaz," je sedaj Slavko prekrižal roki in zadovoljno pogledal Areja, si obliznil ustnice in ga gledal naravnost v oči.

"Pravi vesoljci bi bili pa kdo natančno?"

"Taki, ki vedo v kaj gledajo," je Slavko položil prst na skicirni blok in se zvito nasmehnil. Preprijel je blok, obrnil nekaj listov in ga položil na mizo. 

Are si je odkašljal, nekaj listov naprej je bila skica povsem podobna njegovi. "A tako... Khmmmm... Ki vedo, v kaj gledajo?"

"Ja, ki vedo, v kaj gledajo," mu je zabil Slavko, iztrgal porisane liste iz bloka in mu jih pomolil pred nos. "Vzemi in skuri, Meti ne morem nesti pred nos, že zvečer bi cel Mirendol vedel, kakšne torte presenečenja pripravljam za kongres vesoljcev, model bom že naročil po spominu."

Are je vzel ponujene liste, jih zvil in vtaknil v zadnji žep hlač. "Zvito, zelo zvito, ujel si me na čistini," je pohvalil slaščičarja.

"Dobrega učitelja sem imel, bog vojne," se je namuznil Slavko.

 

Kazalo knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku

Prvi del sage Dangober z naslovom Spopad pri Opozorilniku, ki je v knjižni izdaji izšel leta 2009, zajema naslednja poglavja, ki so razdeljena v tri knjige:

1. knjiga

Predgovor k adapški izdaji
Nepričakovano srečanje - 1. del poglavja, 2. del poglavja
Razporejanje
Spopad pri Opozorilniku - 1. odlomek iz poglavja, 2. odlomek iz poglavja
Opozorilnik
Uganka
Če se dejstva ne ujemajo s teorijo
Prevzem
Arejeva bolezen
Odpadniški Upravniki
Zavezateljeva novica
Častna beseda
Obisk
Tisti dan

2. knjiga

Flox/458
Velika družina
Rrrrrr
Slaščičarna
Trčki
Gumice
Družinski človek 
Metanje
Plačilo stave
Miti in legende
Nedelujoče vse
Rodbinske vezi
Arejeva pravljica

3. knjiga

Veliki Or - Velika Zmaga in Cenejši model (odlomka iz poglavja)
MiaR
Fob 310
Gospod Zese
Prvi pravi sorodnik
Sejeve karizmije
Domnevno uničeno orožje
Poker
Pogovor
Častni pretep
Rumena brisača

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information