Spopad pri Opozorilniku

Zavezateljeva novica (odlomek iz poglavja)

Mati, Egipt"Odšla bom, toda ne prej, preden se pogovorimo!", je tlesknila Dema z rokama. "Čakava z Balčkom na novice, Lot! Prosim, povej nama že enkrat, kaj je z najinim sinom."

Je to sploh še Dema, je pomislil Lot, povesil je pogled. Lotko, to ni Dema, je spregovoril Njen glas. Očitno ni prejel dobrih navodil in misli, da se mora obnašati nadvse prijateljsko, kadar smo sami. Seveda, videlo je, kako se vedemo do Tujčija in Titka! Prava Dema ni bila nikoli prijateljska, ne zasebno in ne javno! Sploh ne do Seta! Tudi zasebno jo je Set vedno moral nagovarjati po nazivu, ona ga ni nikoli poklicala po imenu! Kje šele, da bi ga poklicala Setko! Nasmehnil se je, četudi se je z levico hitro podrgnil po koži, kamor ga je poljubila. Ojej, pfuj, pfuj, se je mršil v sebi.

"Dema, prosil bi te, če se usedeš." Ma ja! Sedaj bi že zagotovo morala pobesneti, ker je vztrajno ne nagovarjaš po nazivu, se je jezil Njen glas. Lot je pogledal proti Admiralovi celokomori: "Admiral itak že leži, ti kar sedi," je cinično pripomnil. 

Dema si je našla prosti sedežnik, ga izvlekla iz stene in se usedla. Prekrižala je dolgi nogi, sklenila roki na kolenu in se vprašujoče zazrla v Lota. "Ko smo ravno pri laseh," je ta previdno začel, "Are si je skrajšal lase do polovice hrbta in jih spel v čop."

Dema ga je začudeno pogledala, nato šele dojela, kaj ji govori. 


Dangoberec, ki se je zavezal, je v znak sklenjene zaveze, simbolni pripravljenosti, da se v zavezi žrtvuje, razpel svoje lase, jih odrezal, da so mu segali do pol hrbta in jih poslej nosil dvojno spete v čop. Zavezani Dangoberci so spenjali lase v ohlapen čop prvič sredi vratu. Spona na koncu čopa je lovila pramene las. Cel milieron po sklenitvi zaveze so nosili tako spete lase in sporočali svoji okolici, da so se zavezali. Potlej so se vrnili k običajnim, za njihov rod in naziv primernim načinom urejanja las. 

"Aha, Are si je spel lase v čop," je mirno komentiral Admiral, ki si nikakor ni mogel predstavljati svojega sina s krajšimi lasmi, kot so mu pripadali. Kaj šele dvakrat spetimi v čop! Are si je med delom lase spel v kito, si jo zvil in čvrsto pripel na zatilje, če ni delal, so njegovi grivasti lasje prosto plapolali po hrbtu, kar je bilo Dangoberkam neznansko všeč in Are je to dobro vedel. Posebej se je potrudil, da so lasje urejeno plapolali, nikakor neurejeno, za kar sta z Ditko izdelala posebne lasnike, vdelane v ovratnike uniform, odor in tunik, ki so skrbeli, da so lasje stali točno na svojem mestu, četudi v viharju. Čopa nikoli ni prenašal, nikoli ga nisem videl, da bi si lase spenjal v čop. Razen za ceremoniale se ni niti česal po orijansko. Kakšen čop neki!

Dioniz in Hermes"S kakšno Elevo?", je zanimalo Demo. 

Aeg je odkimal. Glede na to, da so bili Elevi star, ugleden in neizmerno bogat rod, ni bilo ravno enostavno dobiti soproge njihove krvi. 

Håa je za trenutek pomisil, kako to, da Lot ni odkimal skupaj z Aegom, nakar je izpustil neprijetno misel, da je odšla, od koder je prišla in se raje posvetil pazljivemu ogledovanju Deme.

Čakaj malo, je presunilo Admirala, zavezal se je!

"Rljeva?", je upajoče dahnila Dema. 

Kognitus je odločno odkimal, Sa je povesil pogled in prebledel. 

"Ronova?" 

Tokrat je odkimal General z militarke A1. 

"Ubova?" 

Lot je odkimal. 

"Sejeva?", je še vedno optimistično spraševala Dema. 

Lot je zrl nekam med svoja stopala in trmasto molčal. 

"Ah, Eseva!", si je pomela dlani Dema. 

Lot je odkimal. Ditka se je zasmejala s svojim zvonkim smehom. 

Admiralova soproga je proti rumeni komori poslala začuden pogled. "Kaj je tako smešnega?", jo je presenečeno vprašala.

Ditka se ni mogla nehati smejati. Br se je nagnila v zavoje celiv in se pritajeno režala vanje. Sa je zaprl oči in si položil roko na usta. Aeg je šokiran strmel v Lota. Håa je sedel. Tako bom bolje videl, kako bo pobesnela.

"Kaj je?", se je čudila Dema.

"Kako ne razumeš?", se je oglasil Admiral.

"Česa ne razumem?", je bila Dema že jezna.

"Dema'L'Or, Are živi na Adapiji," je odvrnil Admiral. "Na Adapiji Eleve in Srleve, Ronove, Sejeve in Eseve ne živijo. In tudi druge pomembne geneatosinje ne." Pomolčal je, nato nadaljeval: "Katero budalo je bilo zaveznik?"

"To bi bil jaz, Admiral," je vdano priznal Lot.

Dema še vedno ni mogla verjeti: "Kateri je njen rod, Lotko?"

"Mešanega rodu je, Dema," ji je previdno odgovoril in ocenjeval, kako ji bo najhitreje pobegnil. Vanj je butal gnus in strahovita jeza, prekleti izrod, ti prekleti izrod, je plalo v njem, še hujši si od originala!

Visoki geneatosinji se je končno posvetilo. "Z adapkinjo!!?", je zarjovela. "Mojega Arčka si zavezal s kreiranko?" Planila je kvišku in besno srepela vanj.

"Sam je to želel," je odločno odvrnil Lot in končno ugotovil, kje med celokomorami lahko zbeži pred onim. "In sploh ni kreiranka."

"Je srečen?", ga je posmehljivo vprašal Kognitus in se pritajeno režal v steno celokomore. 

"Zelo! Pojma nimaš kako zelo je srečen," mu je Lot resno pritrdil in se previdno pomikal proti izhodu iz celilnice.

Admiralova soproga je besno sopla, stisnila je pesti in se tresla. "Lot-An-El," je besnela, "dangoberški zakon o zavezi ne prepozna kot zaveznega partnerja adapa!"

"Ni ravno tako," se je vmešal Aeg. "Zakon o zavezi, prečiščeno besedilo, objavljeno v Uradnem listu Republike številka 17/80563, ne izključuje adapov kot zaveznih partnerjev, izključuje samo zavezo med Dangoberci in nečlovečnimi bitji, zavezanci istega spola in zavezanci, ki niso sposobni prepoznavati pomena zaveze, ki imajo torej kognitivne motnje ali odklone ter zavezanci, ki so nesposobni uživanja."

"Ti pa tiho bodi, Levičan!", je siknila Dema. "Elevi boste prvi, če se za Areja in to zavezo izve, da o ostalih rodovih ne govorim, kazali s prstom za nami, Arijevimi!" Teatralno je zavila z očmi proti stropu: "Oh, prekleto, kakšna neznanska sramota!" Siknila je skozi nosnici. "Admiral, počisti to sramoto kakor veš in znaš! Vsi rodovi bodo planili na nas, vsi nas bodo sramotili, zahtevali bodo od nas odločanje o zavezi!" Kriče je vila roki: "Očetu moram povedati! Oče bo znal ukrepati!"

Aeg se je zdrznil, stopil je k Demi, jo prijel za roki in potisnil nazaj na sedežnik: "Dema, pusti zavezo, adapkinjo in sramoto! Areja ne smemo razkriti, nihče izven Opozorilnika ne sme izvedeti, da je živ. Poslušaj me! Ne smemo ti povedati, zaradi tvoje varnosti ne, zakaj mora Are ostati mrtev za Dangober. Nikomur, niti svojim rodnikom ne smeš povedati zanj." Senator je izvlekel sedežnik in se prisedel k njej. "Dema, ko bo čas, ko se bo lahko izvedelo, Elevi ne bomo odločali o njegovi zavezi. Umaknili se bomo iz odločanja." Sa je stisnil oči in ga besno pogledal. Aeg je spodbudno kimal: "Elev se ne boj, Dema." 

Pogledal je Serapinca. Mirno, Sarček, mu je sporočil. Kaj mirno, prekleto, to sploh ni Dema, se je med umišljevanjem razburjal Serapinec. Da sta mi takoj odnehala! Obnašajta se, kot da je Dema, je sporočil Lot. Kreten! To je samo za ubit, ne pa da se pogovarjam z izrodom... Mir, Sarček! Bomo že. Vse ob svojem času. Sarček, lepo sodeluj, je sporočil obema Aeg. 

Nakar se je zgodilo, kar se je moralo obvezno zgoditi ob podobnih prilikah. Dema je pobesnela, pričela je divje kričati, strgala je tuniko, jo vrgla na tla, opljuvala, poteptala, natančno razložila, med kričanjem seveda, kako sta čast in dobro ime Arijevih uničena, kaj uničena, pokopana, nato se je še nekaj časa, kakor to veleva Protokol o javnem izražanju jeze s strani Dangoberk, Uradni list Republike številka 84/1597, beseneče razpljuvavala in zahtevala, da se sramota nemudoma, takoj in vsekakor čimprej počisti. Kar je podkrepila še s serijo prav nemarnih kletvic, do česar je imela neodtuljivo pravico.

Håa je hitro povesil pogled, Tû se je za hip zmedel, milečanski Senator mu je skrivaj, hitro odkimal. In Tû je vedel, da se umišljujejo med seboj, da nekaj ni v redu. Proseče je pogledal Saja in s kazalcem pomignil proti svoji glavi. 

Håa ga je prijel za roko in mu med Deminim kričanjem šepnil na uho: "Nikoli se ne umišljujejo brez predhodne najave, z nami ne. Pusti, bova že izvedela." 

Sa se je prijazno nasmehnil, tako hudo prijazno, da Titu ni bilo najbolj jasno, od kod ta prijaznost: "Dema, Rljevi se bomo umaknili iz odločanja o njegovi zavezi."

"Tako je!", se je hahljajoč oglasil Kognitus iz svoje celokomore. "Če bo kdo iz mojega rodu nasprotoval, ne bo več Rljev," je pribil. "Lot je Prvi Kreator in njemu ne bo oporekal ravno nihče!" 

Čakaj malo! Z adapkinjo, je končno dojel še sam in se nehal režati. Ojoj, ni geneatosinja! Ojej! Zakaj Sa zagotavlja, da se bomo Rlji umaknili iz odločanja? Previdno je pogledal v holomatriks k Admiralu, ki je že kazal prve znake resnega besnenja. Ba ni znorel hitro, preden je popenil, je rahlo povesil spodnjo ustnico in razširil nosnici in prav natanko to je ravnokar počel. Ojej! Ojej! Z adapkinjo! Kognitus je zaprl oči. Uf, še dobro, da ni moj, je pomislil. Joj, kaj pa sedaj? Stisnil je ustnice. Nič, se bomo že znebili adapkinje!



"Dema, Are je zelo srečen. Res jo ljubi," je razlagal Lot. "Ni pa to vse, kar vama kot zavezatelj moram povedati," je previdno nadaljeval. 

Sedaj bo ponorela in se ga odrekla, si je mislil. Še prej bom bežal pred njo! Njim! Nečem pač! Aeg se je nasmehnil. Kar daj, Lotko, menda si v formi, te je soseda dobro podila pred sabo... Mimogrede, je dobra ta Arejeva adapkinja? Noge do tal, rit nameščena, kot se spodobi? Je dobro razvita v pljuča z zunanje strani? Lot je komaj zaznavno trznil s kotičkom ustnic. Aeg, ne morem o tem. Oba Senatorja sta živčno trznila z glavami. Kako ne moreš povedati? Menda ja lahko izvem, je podložena na pravih mestih ali ni? Lot je znova živčno trznil. Sa je široko razprl oči. Aeg je pogledal v tla, njegov obraz se je pomračil. A tako, ni čisto adapška, je hitro ugotovil Sa. Mir daj, Sarček, Lotu bo spet pozlilo! Dovolj, že tako sem ga jaz razkačil, odnehaj! Lot se je potipal po rebrih, bolečina je grozila, da bo zasekala vanj in ga sklatila na tla. 

Ne menda... Joj, ne menda! Sa je presenečeno sedel na tla in se s praznim pogledom zazrl v oba Milečana. Håa je nevede vse močneje stiskal Tujevo nadlaht, tudi brez umišljevanja se je v njem porodila grozovita misel.

"Stanjšal si me, ostal sem brez las, moj sin se je zavezal z adapkinjo... Kar povej, kot si sam rekel, že ležim," je bil nejevoljen Admiral.

Dema je grozeče razprla oči in zakričala, Lot je odskočil in vsi prisotni z njim, kajti slediti bi moral obvezen del Protokola o javnem izražanju jeze s strani Dangoberk, ki predvideva, da si besna človekinja najprej odločno razpre zgornji del uniforme, ponudi vsem prisotnim pogled na svoje oprsje, s čimer nazorno podkrepi svojo jezo, nakar trešči uniformo na tla, jo potepta, ponovno divje krikne, lahko tudi večkrat zapovrstjo in se zapodi za osebo, ki jo je užalila, razkačila ali razbesnela na kak četrti način. Nakar jo dohiti, če je ta oseba človek in ne človekinja, te imajo namreč možnost ubežati, če so dovolj hitre, nato sledi obvezno pretepanje ulovljenega človeka v skladu z določili Kodeksa pravilnega in utemeljenega pretepanja Dangobercev s strani Dangoberk, Uradni list Repulike številka 101/1826.

Lot se je prepognil in se odločil, da jo bo dvakrat gnal okoli F112, sicer bi bilo dovolj že enkrat, ampak neznansko bi privoščil izrodu, da sopihlja za njim, šele nato mu bo zbežal v jurišnik, kajti izrod njega tepel ne bo. Malce se mu le moraš pustiti, se je režal Njen glas. Veš kaj, Mat, če bolje premislim, se ne bi pustil niti izvirniku. Ma ja, mu je odvrnila. Resno ti pravim, navsezadnje je punca moja hči, moja kri. V redu, poigral se bom z izrodom, ko pa pride ona, pozabi ti na Protokol! 

Toda Dema ni razprla zgornjega dela uniforme. Lot je še pol kvatrona čakal, nazadnje se je prepričal, da mu tek ne grozi več. Kar tako, Demica, kaj, nič kričečega teka in brc v mojo rit? Malo je manjkalo, da ni bušnil v smeh. Eh, prava Dema bi me obrcala, da mi niti Br ne bi sestavila riti v originalni položaj! 

Teatralno je zavzdihnila, se zložila nazaj na sedežnik, še nekajkrat kot podkrepitev izjemnega razočaranja pljunila na lastno tuniko, nakar je na presenečenje vseh, ki so z zanimanjem spremljali razvoj dogodkov, jezno izrevskala skoraj brez premora: "Nisem zadovoljna, ne tajim in ne skrivam. Zgražam se nad dejstvom, da se je zavezal z navadno kreiranko." Priprla je oči in jezno nadaljevala. "Vseeno, Admiral, zaradi svojega rodu, zaradi tvojih in svojih nazivov, sem se enkrat že odrekla svojemu sinu. Dvakrat se mu ne bom! Če se mu boš ti, jaz se mu ne bom! Moj sin je, navkljub vsemu je Are moj sin. Moj sin je živ in edino to je pomembno! Vse ostalo bom reševala po ponovnem tehtnem premisleku! Očeta ne bom povedala, nihče z mojih ust ne bo izvedel, da je živ... Karkoli je že storil, Arček je moj sin."

Seveda ne boš, izrod, sporočil mu boš drugače, saj ni vse v govoru, bi te kdo še utegnil zalotiti, se je komaj prisiljeval k resnosti Lot.

"Dema, kaj noriš?", je bil presenečen Admiral. "Zakaj bi se ga odrekel? Kaj ti je?"

"Pravzaprav je Are prepričan, da se ga bosta spet odrekla," je Lot nalašč prilival olje na ogenj.

"Je že navajen," se je veselo oglasila Br.

"Kaj si želel še povedati?", je vprašal Admiral. Navsezadnje adapkinje se bom že znebil. Bolje adapkinja kakor blejka, je ugotovil. Naj mu bo, nekaj milieronov v popravilnici in si bo opomogel. S pogledom je ošvrknil Demo. Nekam nenavadno, da ne pretepa Lota, res nenavadno.

Grčija, otrokLot je pogledal v strop celilnice, nagnil glavo in nato hitro zdrdral: "Postal bo oče."

Dema je rekla oh, Admiral je rekel ah. 

Br se je presenečeno zazrla v Lota. "Saj nima vrodilnika," je izdavila. 

"Aja, otrok ne bo iz vrodilnika?", je bil Admiral povsem miren in niti najmanj, kot je ugotovil Kognitus, ni več nameraval pobesneti. 

Verjetno zaradi šoka... Joj, še dobro, da ni moj! Presneto, kaka sramota! Kar adapkinjo in... Nosečo adapkinjo in... Ojoj! Poldangoberca bo imel za otroka! Mešanca! Ojoj! Oddahnil si je. Nič hudega, otroka bomo že priredili, da bo deloval skoraj kot Dangoberec. Kar pa se adapkinje tiče, itak ne živijo dolgo. Uf, dobro, da ni moj! Oddahnil si je. Nič več ne stokaj nad svojimi otroci, Set, krasne otroke imaš, si je govoril. Sicer je res vsak od njih usekan po svoje, ampak z adapkinjo se pa še noben ni sparil! Ojej, kakšna sramota! Geneatos Prvega Ranga in adapkinja, pa toliko geneatosinj je imel na razpolago... Hja, bomo že nekako rešili problem. Eh, Set, krasne otroke imaš... Nasmehnil se je samemu sebi. Delal sem jih po vseh predpisih, ponoči, strastno in z dobrimi mislimi. Krasne otroke imam... Eden boljši od drugega!

Dema je zajela sapo. "Le kakšen bo otrok, ki ni iz vrodilnika?!", je zatulila. "Že od Pete Vlade Republike so vsi otroci iz vrodilnika, moj Are je bil tudi tak, lep, pameten, omikan!" V trenutku je povsem pobesnela, stisnila je pesti, Lot je spet ocenil, kje ji bo najlaže ušel. "Nedopustno, Prvi Kreator!", je besnela in pljuvala, tokrat proti njemu. "Povsem nedopustno!"

"Celokomori mu moramo dostaviti," je rekla Br, ki ji je bilo povsem vseeno za besnenje Admiralove soproge, pomignila je člobotu in pregledovala stolpe znakov pred seboj, člobot je tleskal s kovinskimi prsti po svetlih senzorjih. "Najdi mi dve, ki bosta prvi prosti," mu je naročala.

"Kakšne celokomore, o čem govoriš?", je spraševal Kognitus.

"Adapkinje vedno ne morejo donositi mešancev. Rabimo prosto celokomoro za adapkinjo in še eno za otroka... V kateri fazi je, Lotko?", je spraševala Br.

"Hudo prehitevata oba, ona in otrok... Prva faza je prešla prehitro, sedaj je v drugi fazi," je pojasnil Lot in si še sam ogledoval podatke o celokomorah. Itak me ne namerava pretepsti, nasmehnil se je, bi se prehitro ugotovilo, kdo je.

"Mene vzemita iz celokomore! Lahko počakam," se je ponudila Ditka.

"Srčece moje, ti nikakor še ne smeš iz celokomore," je nežno odgovoril Lot. "Ne bo šlo, dve novi rabimo," je odkimaval ob pogledu na podatke o stanju ranjencev, ki so brzeli pred njegovimi očmi. 

"Zakaj ne dostavimo še dveh celokomor sem? V čem je problem?", je vprašal Admiral. Sodeluj, Ba, pomembno je, da se dokoplješ do sina. Bodi kooperativen, ponudi pomoč.

"Nerodna stvar... Število ranjencev je znano. Ne moremo imeti dveh novih kar tako, če stare delujejo," je razmišljal Set. Otrok je pomemben, adapkinjo potrebujemo, da ga bo dojila. Potlej pa... Čas dela svoje... Zdrznil se je. Set, se ti je skisalo, kake nore misli premlevaš? Hotel je odgovoriti samemu sebi in v hipu pozabil, o čem je premišljeval. 

Kazalo knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku

Prvi del sage Dangober z naslovom Spopad pri Opozorilniku, ki je v knjižni izdaji izšel leta 2009, zajema naslednja poglavja, ki so razdeljena v tri knjige:

1. knjiga

Predgovor k adapški izdaji
Nepričakovano srečanje - 1. del poglavja, 2. del poglavja
Razporejanje
Spopad pri Opozorilniku - 1. odlomek iz poglavja, 2. odlomek iz poglavja
Opozorilnik
Uganka
Če se dejstva ne ujemajo s teorijo
Prevzem
Arejeva bolezen
Odpadniški Upravniki
Zavezateljeva novica
Častna beseda
Obisk
Tisti dan

2. knjiga

Flox/458
Velika družina
Rrrrrr
Slaščičarna
Trčki
Gumice
Družinski človek 
Metanje
Plačilo stave
Miti in legende
Nedelujoče vse
Rodbinske vezi
Arejeva pravljica

3. knjiga

Veliki Or - Velika Zmaga in Cenejši model (odlomka iz poglavja)
MiaR
Fob 310
Gospod Zese
Prvi pravi sorodnik
Sejeve karizmije
Domnevno uničeno orožje
Poker
Pogovor
Častni pretep
Rumena brisača

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information