Spopad pri Opozorilniku

Cena ljubezni (odlomek iz poglavja MiaR)

AresNakar je sledila serija njenih veselih vzklikov in ploskanja, ob katerih je Admiral trmasto tiščal oči skupaj in vsake toliko čisto malo odprl veke, nikakor se ne neha čuditi, ohati, ahati in ploskati, nakar je vedno znova sklenil, da sedaj bo pa res mižal, nakar je spet poškilil v holomatriks. Sfižila je nakladalnik in še vzdigovalnik, glej ga, še vzdigovalnik se je odkril, kar tekmujeta, kdo jo bo ponesel kam, kjer bo spet kaj novega videla, ob tem veselo piskata in prav nič nista živčna. Kakšna hinavca! Poškilil je v holomatriks. Skisan si, kako naj bo nakladalnik hinavski? Ali vzdigovalnik? Ba, skisan si! 

Četudi je spet ugotovil, da jo prav ta hinavski nakladalnik z F112 kar nosi okoli vzdigovalnika, ki se trudi, kako neznansko hinavsko, da ji pokaže, kako krasno se lahko skrije, ob čemer so sodelovali še piloti in ji nazorno kazali, kako zaradi njegovega živčnega tresenja ne morejo v okvarjeni jurišnik, dokler si ne nadenejo ščitk. Na vso srečo se bo slej ko prej utrudila. Edino to me lahko reši pred očitno razčustvovalno norostjo vseh prisotnih na MiaRju! Ampak nič ni kazalo, da se bo zlahka utrudila. 

Zdrznil se je in rahlo odprl oči. Hat je razlagala Mariji, kako je nekdo implantiran. O meni govori. Zaspal sem, vmes sem zaspal, je ugotovil. Vanj so zrle velike oči, takih črnih oči še nikoli prej ni videl. 



"Jojmene, gospod, vas hudo boli?"

Odkašljal si je: "Ne..."

Njene polne ustnice so se zatresle: "Arček mi je povedal, da vam je moral še enkrat izrezati jetra."

"Ni omembe vredno." Zakaj, prekleto, šepetam? Spet si je odkašljal.

"Prav občudujem vas, veste. Gospod Onži in gospod Airon sta mi povedala, da ste vi njun šef, da vi tudi znate pilotirati in leteti z militarkami." 

Za hip se je nasmehnil, vendar le za hip. Mene smrklja pač ne boš metala na svoje finte! Kar utripaj z očmi, kar šobi se! Privihal je ustnice v ciničen nasmeh. "So se ti pilotke že opravičile?" 

"Admiral, nismo je hoteli obremenjevati z nepotrebnimi obveznostmi!", je plaho odgovoril Tit.

"Marš sem, vse od prve do zadnje s sponami vred! In potlej, Are'S'Or, se bova pogovorila o tvojih kreditih!"

Marijina dobra volja je v hipu izpuhtela, začudeno je strmela v strog obraz pred seboj, ozrla se je v holomatriks, pilotke so tekle proti celoeru. 

Arejev obraz je prebledel. "Boš vztrajal, Admiral?"

"Naj se nauči, kaj je spodobnost!"

"Nespodobna se ti zdi?"

Marija je stegnila roko in prijela Areja za rob uniforme. "Arček... Saj ni pomembno. Gospod je ranjen. In jaz res morda ne vem..." 

Stisnil je njeno dlan, utihnila je. Kotički ustnic so se mu zaničljivo privihali. "Preden pričneva, Admiral, preden one prično, ti bom nekaj povedal."

"Izvoli!"

"Tudi bom!" Dvignil je levico, pilotke so se ustavile, oba Generala sta ogorčeno zrla v Admirala. Are se je nasmehnil, sedel na sedežnik in povlekel voziček k sebi. Prijel je njene dlani v svoje in se ji nasmehnil. "Ne bova se kregala, brez skrbi," ji je zagotovil. 

"Če ni prav, da sem tu..." Povesila je pogled. "Tistih pet minut je že davno minilo. Oprosti, ne bi se smela tako dolgo zadržati."

Motiv z antične grške vaze"Ah, zelo prav je, da si tu in da slišiš. Torej Admiral, zavezal sem se brezpogojno, te to moti?"

"Tako je."

"Omejiti bi ji moral dostop do kreditov?"

"Tako je."

"Are, saj..."

"Marija, nekajkrat sem ti jasno povedal in tokrat bom zadnjič ponovil. Midva se o denarju nimava kaj za pogovarjat. In se tudi ne bova."

"Morda bi vseeno razmislil... Ni prav, to ni moj denar," je žalostno povesila pogled.

"Ne bom nasprotoval zavezi, ne bom zahteval razveljavitve, ne bom vplival nanjo in ne na tvojega otroka, ščitil ju bom, dal sem besedo svoje časti. Nisem pa ti zagotovil, Are'S'Or, da bom sprejel način zaveze. Gospa Marija", je porogljivo izrekel njeno ime, "je neuka, kar je ves čas jasno razvidno, kot taka ne more upravljati z deležem, ki ji pripada."

"Točno," mu je pritrdil Kognitus.

"V redu, se strinjam, zatorej ocenimo, koliko pa lahko dobi." 

"Končno te je srečala pamet!"

"Me je že davno, samo ti tega nisi opazil. Torej Admiral, če me spomin ne vara, ste me pustili za seboj na Adapiji težko ranjenega, da ne govorim o tem, da za moje popravljanje ni bilo na voljo celiv in ne celiliške opreme, zavoljo česar sem skupaj z Lotom utrpel nepopravljive poškodbe."

"Brez skrbi, priznava ti pravico do pravične reparacije," se je namrdnil Kognitus.

"Hvala, vajina prijaznost je brezmejna." Nagnil se je k Mariji, katere roke so postajale vse bolj ledene in ji šepnil: "Sedaj se bomo mi trije pogajali, sicer bi se morali na dolgo in široko, vendar bodo ta pogajanja zelo kratka. Izjemno kratka."

"Zahtevam pravico kot njena mati..."

"Ah, Hatka," ji je pomežiknil, "pogajanja bodo res zelo kratka. Ni potrebe, da se vmešavaš."

Hat se ni strinjala, napovedala je pravico do zaščite interesov svoje potomke, pridružili sta se ji še Br in Ditka, Senatorji so sikali, nakar je Aeg vstal in jezno, četudi čisto tiho rekel: "Pogajanja se ne bodo pričela, dokler ne prispem na MiaR. Jaz bom ščitil njene interese. V imenu vseh prisotnih rodnikov, razen Set'Rlja!"

"Ni potrebe, Aeg, zelo hitro bosta izračunala, koliko ji pripada," se je nasmehnil Are in zadovoljno pogledal Marijo. "Kje sem končal, aha, na Adapiji ranjen seveda. Erone in erone so me zdravili, erone in erone sem se boril s kognitivnimi poškodbami. In se nekako spravil k sebi. No, nekega lepega dne, adapi mu sedaj rečejo sreda, natančno ob pol osmih zjutraj po njihovem času, sem na levi dlani držal majhnega otročička, nedonošenčka, ki se je ves pomodrel boril za vsak vdih. Ime mu je bilo Aleksander, Admiral, še vedno mu je tako ime." Are je stegnil svojo dlan pred Admiralovo lice. "Cel otrok mi je ležal v dlani, tako majhen je bil. Koliko pripada Aleksandru, Admiral?"

"Zakaj sedaj njemu?"

"Ko sem ga držal, Alčka, takega drobcenega v svojih rokah, sem oživel... Končno sem jasno čutil še kaj drugega kot bes in jezo... Po dolgih eronih sem spet vedel, da sem človek, da nisem propadel in se spremenil... v neobčutljivo pošast... Kako naj plačam Petri in Aleksandru? Povej mi, s čim? Obstaja toliko kreditov, da jima lahko plačam, ker sem ob njiju ugotovil, da mi je uspelo preživeti? Da je še kaj drugega v življenju kot jeza in gnus?" 

Marija je molčala. MiaR je obmolknil. 

"Vedno sem te imel rad, stric Arči," je zašepetal mladenič.

"Jaz tudi tebe, Alček. Od prvega trenutka, ko sem te videl, sem te imel rad. In videl sem te, zlatkec, še preden si bil rojen. Torej, Admiral, koliko to stane? Povej mi! Povej ti, Kognitus. Koliko mojih kreditov pripada Aleksandru in koliko Petri, Apovi soprogi?" 

Kognitus in Admiral sta molčala v zadregi, nista pričakovala takšnega vprašanja. 

"Erone kasneje sem v rokah držal dva otročka, takole sem ju nosil," je nazorno kazal z rokama, "brcala sta in jokcala, vsake toliko sta me polulala in pobruhala. Kasneje sta tekala za mano, me klicala, stjic Ajše, stjic Ajše, šakaj naja, šakaj stjic Ajše! In sem obstal, da sta me dohitela in plezala po meni, nosil sem ju ure dolgo, kakor pred njima Aleksandra. Bila sta zdrava, živahna, ves čas sem moral paziti, da se mi nista izmuznila iz rok. Žakaj, stjic Ajše, žakaj to, žakaj ono... Potlej sta odrasla, kakor je pred njima odrasel Alček. In še vedno sem za vse tri stric Arči, še vedno, kadar jih pogledam, vem, da sem preživel, da sem človek, da zmorem biti človečen, da je v meni več, kot si ti, oče, vsadil vame. Koliko naj dam Luki in Marku, Evinima sinovoma in Evi? Koliko? Vidva verjetno vesta, povejta mi." 

Kognitus in Admiral sta molčala in si očitala, zakaj sta sploh stegnila jezik. Bolje bi mi bilo, če bi zahtevo postavil kdaj drugič. Tako je ves mehak ob mešanki... Neumno, da nisem bil tiho, si je očital Admiral, njegova jeza, jasno jo je čutil, do Marije je vse bolj naraščala. Smrklja adapška, boš ti že videla, ne boš ti večno noseča! 

"In vidita, nekega lepega dne pred dvema milieronoma slučajno srečam Marijo," zahahljal se je, "se zaljubim vanjo..."

"Kar pripoveduj," je sedel še Ap. Marija je temno zardela.

"Detajle bom preskočil, niso pomembni. Skratka vidva, koliko je po vajinem vredno življenje brez pomirjevalca, ki je sicer skoraj petindvajset eronov meril v mojo glavo? Koliko?"

"Prosim te! Kaj pa čenčaš! Gre vendar... Nehaj no, koliko je vredno, pa spet koliko je vredno..."

"Ma ja, Set, sprašujem te, koliko je vredno življenje brez pomirjevalca vsajenega v lobanjo?"

"Midva skušava pojasniti povsem drug vidik... Nima smisla, nehajmo! Nima smisla!" Presneta smrklja, se bomo že drugič pogovorili!

"Nakar ugotovim, da bom sam postal oče. Ne tak, kakršen si bil ti meni, Admiral. Res bom oče. Pomisli, držal bom svojega otroka na rokah, gledal me bo kot največje čudo galaksije, zanj bom nekaj najboljšega, kar obstaja, brisal mu bom pokakano ritko, krivil si bom hrbetnico, ko bo poskušal shoditi, zame bo najbolj popoln in najlepši otrok, kar jih je kadarkoli bilo, če bo kaj novega poguntal, bom to še dneve govoril vsem okoli sebe." Pomežiknil je Mariji. "Zagotovo, ti povem! Ap in Hrm sta še danes povsem solzna, če otrokom kaj uspe! Ko je Alček spregovoril, nam je Ap cel mesec razlagal, kako je takole," je našobil ustnice, "rekel, oššši!"

"Čisto res, ošššši mi je rekel," se je smejalo Apu. "Kako je bil pameten, stegnil je rokice in rekel, noši, oššššši, nakar sem ga nosil naokoli, v eni roki otroka, v drugi šalčko s hrano, eno žičko za mamico, eno za očija, eno za strica tega, eno za tetko Hat, nakar je videl kaj zanimivega, ošššši, toooo, je kazal s prstki..." Ap si je otrl solzne oči.

Aleksandra je sedaj tolažila Ditka, ves rdeč se je skrival v njenem objemu. Vojaki se mu niso smejali, ogledovali so si tla.

"Ocenimo torej, koliko dobi za vsako adapško leto, ki ga je in ga bo preživela z menoj, ocenimo, koliko stane njena nosečnost, ocenimo, koliko stane porod in sam otrok. Prosim, da vaju slišim."

"Nisva, res nisva... Imaš prav, Admiral, odnehajmo!"

"Kako hitro smo končali, kaj?" Are je zmajal z glavo in povesil pogled. "Prav, moja zaveza bo torej vseeno umazala tvojo odoro, Admiral. Prav... Opravil bom svoje, še kako dobro bom opravil. Vrnil ti bom dolg. Potlej se bova poslovila."

"Are, kaj govoriš?!"

"Opozoril sem te, prosil sem te..."

"Are, zaradi mene..."

"Zaradi tebe?" Žalostno je odkimal Mariji. "Nič nimaš s tem, čisto nič."

"Ne prepiraj se z očetom! Prosim te!"

Ares"Imam dva očeta, Marija, enemu je ime Ze'S, drugemu Lot-An-El. Nisem se pogovarjal z nobenim od njih. Pogovarjal sem se z Admiralom." Pobožal jo je. "V resnici se ne pogovarjamo o moji zavezi in ne o mojih kreditih. Pogovarjamo se o tem, koliko me ceni Predsednik Sveta Kognitusov in koliko me ljubi donator mojega rodnega materiala." Spet se je žalostno nasmehnil. "Sem samo naložba, ki se je Admiralu sfižila, nič drugega kakor to. Če bi me Admiral samo malo imel rad, čisto malo, Marija..."

"Saj te imam!"

"Ja, pazi da ti ne bom celo verjel." Cinično se je nasmehnil. "Ne spoštuješ me, nikoli me nisi ljubil, nikoli mi nisi bil oče, niti poizkušal nisi. Nikoli, Admiral! Odrekel si se me, že davno je tega, ko sem stal na tvojem pragu. Prestopil ga nisem, nikoli! V resnici niti ne vem, kakšna je tvoja hiša od znotraj. Nisem več tvoj sin, sam si tako hotel. Nimaš pravice odločati ne o meni, ne o moji zavezi, ne o mojih kreditih. Svoboden človek sem, Ba'L'Or, sam si me osvobodil. Opravil bom svojo dolžnost, brez skrbi, ne bom ti obrnil hrbta. Ne bom te pustil na cedilu, vrnil ti bom svoj dolg, dobro veš, kako in kdaj si me zadolžil... Potlej pa..." Zadovoljno se je zahahljal. "Potlej pa, Admiral, se bom raje, kot da ugajam tebi, trudil s tem svojim malim sončkom." Poljubil je Marijo, jo objel in se stisnil k njej. "Kaj vse ji moram pokazati, kaj vse povedati..."

"Oprosti, ker sem pomislila... Res oprosti!"

"Pssst! Sam sem kriv. Pssst, sem rekel!" 

Ne že spet, spet jo liže in to pred mano! Admiral je zaprl oči in trmasto mižal. Skisanec, prekleti nori skisanec, mala mešanka te bo obrala za vse kredite! Elevi ji bodo še pomagali, samo da izve Nex, boš ostal brez vsega! Prekleti nori skisanec! Odprl je oči, spodnja čeljust mu je padla navzdol. Marija se je sedaj objemala s člobotom osemnajst, ki se je brlikajoč stiskal k njej, še on, prekleto, čloboti mi bodo povsem podivjali, pa kje je še kdo videl, da se člobot crklja, je butalo v Admirala. Saj to ni res, to ni res! Naj bo že konec današnjega dneva, naj odpelje to mešanko, smrkljo malo, da je ne gledam več.
 

Kazalo knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku

Prvi del sage Dangober z naslovom Spopad pri Opozorilniku, ki je v knjižni izdaji izšel leta 2009, zajema naslednja poglavja, ki so razdeljena v tri knjige:

1. knjiga

Predgovor k adapški izdaji
Nepričakovano srečanje - 1. del poglavja, 2. del poglavja
Razporejanje
Spopad pri Opozorilniku - 1. odlomek iz poglavja, 2. odlomek iz poglavja
Opozorilnik
Uganka
Če se dejstva ne ujemajo s teorijo
Prevzem
Arejeva bolezen
Odpadniški Upravniki
Zavezateljeva novica
Častna beseda
Obisk
Tisti dan

2. knjiga

Flox/458
Velika družina
Rrrrrr
Slaščičarna
Trčki
Gumice
Družinski človek 
Metanje
Plačilo stave
Miti in legende
Nedelujoče vse
Rodbinske vezi
Arejeva pravljica

3. knjiga

Veliki Or - Velika Zmaga in Cenejši model (odlomka iz poglavja)
MiaR
Fob 310
Gospod Zese
Prvi pravi sorodnik
Sejeve karizmije
Domnevno uničeno orožje
Poker
Pogovor
Častni pretep
Rumena brisača

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information