Spopad pri Opozorilniku

Lot-An-El (odlomek iz poglavja Spopad pri Opozorilniku)

Pandora - motiv z grške vazeAdmiral je molčal. Ni želel posegati v dogajanje, četudi je vedel, da Prvi Kreator ukazuje na njegovi militarki njegovim vojakom. Kar je bilo daleč od njegovih pristojnosti, če je bil Admiral prisoten in priseben. Četudi je pa hkrati res, je pomislil, da samo opravlja svoje delo in bi se lahko reklo, da je v dani situaciji on torej nekako nadrejen meni. Bolje, da sem tiho, je sklenil. 

"Krasno," je Prvi Kreator pohvalil vojake. "Imate še kakšnega ranjenca?"

"Imamo, Prvi Kreator, poglej si, prosim," je bil ustrežljiv Ti'T'An in mu nameščal holomatrike. 

Na, še Drugi Poveljujoči me ignorira. Nasmehnil se je. Kako se je Tit izkazal, naravnost neverjetno.

Lot-An-El je zrl v holopazovalnik pred seboj. "Tiste štiri ob stebrih galerije zadenite s pomirjevalci na jakosti ena, spustite temperaturo na sedmico, ne premikajte jih, dokler vam ne pošljem Kreatorkinih člobotov.... Bo šlo, Balček, takole v mrazu?"

"Trudim se, Lotko," je odgovoril Admiral, ki ga je vse bolj zeblo. Mraz je počasi toda zanesljivo postajal nevzdržen. "Mimogrede, Hajčka ne moremo izvleči z zasedanja iz Senata!"


"Moja dva ga bosta čakala. Obveščen je, da mora oditi," je povedal General. Uspelo se mu je prevaliti na trebuh, vstati še ni mogel. Odplazil se je po krvavih tleh proti Admiralu.

Kreator se je ozrl po prostoru pred seboj. Ni se več zmenil za Admirala in vojake, ki so se tresli od mraza. Sklonil se je nad ranjenca pred seboj: "Spusti temperaturo v celilnici na osem, namesti hladilce ob Tretjega Nadzornika, ob njem mora biti temperatura še nižja, obdelane ranjence na levo, neobdelane v vrsti predme."

Brnenje člobotov in obročev okoli Kreatorjevih rok so prekinjali kriki ranjenih vojakov. Admiral, kateremu se je pod nosom začelo ledeneti, je s spačenim obrazom opazoval dogajanje v celilnici Kreatorkinega celoera. Vojaki, ki so skrbeli za militarko in ranjence v Admiraliteti, so obračali glave proč od holomatriksa. Prvi Kreator se ni več vzdignil iznad ranjenih, enega za drugim so jih čloboti postavljali predenj, Druga Kreatorka je glasno stokala v celokomori, ranjenci so kričali v strahovitih bolečinah.

"Prvi Kreator, oprosti mi, prosim," se je oglasil glas Drugega Poveljujočega z F112, bil je na robu omedlevice, "prvi val jurišnikov je pripeljal celiva."

Kreator je dvignil glavo in se mu spodbudno nasmehnil. "Tit, sedi in daj glavo med kolena. Spij kozarec vode, potlej bova nadaljevala." Ozrl se je po holomatriksu: "A1, dostavite s čloboti, nimam časa, da s tal pobiram vojake v nezavesti," je mehko ukazal Kreator. "Ayček, takoj dostavi Prvo Zdravilko, kot General in Prvi Kreator zavračam pomoč zdravilcev!" 

"Sem že uredil ob odhodu z Dangoberja," je povedal General, "je že na poti k Opozorilniku. Nekako se mi je zdelo primerno, da jo pripeljem sem." 

"Kako je s tabo, Ayček?"

"Gre... Nisem resno poškodovan."

"Lezi in miruj, ne vstajaj," je mehko naročal Kreator. Z očmi je ošinil holomatriks. "Ayček, glavo na tla! Takoj!" 

General je ubogljivo položil glavo na krvava tla ob Admiralu.

Trušč na holomatriksu, za katerega se Prvi Kreator ni več zmenil, je prikazoval verigo vojakov, ki so iz jurišnikov tovorili zaboje proti celoeru. Člobotske roke so prevzemale težak tovor iz njihovih rok, se prebijali mimo ranjenih in odnašali celiva v celilnico. "Odpri in razvrsti!" Kreator je s pomirjevalcem utišal ranjenca pod seboj. 

"Potrebuješ pomoč?" je vprašal premraženi Admiral.

"Dostavi celilniško opremo, pusti vojake, dovolj hudega so videli danes... Če bom kaj potreboval, bom že povedal." Marsikateri izmed vojakov, ranjenih ali tistih, ki to niso bili, je nemo prikimal Kreatorjevim besedam. Admiral se je samo namrščil. "Dolg dan je pred mano, Balček," je utrujeno šepnil Kreator, "nimam časa za igrice in čvekanje v prazno. Naj čloboti začno podirati stene v F112, tukaj ni več prostora za ranjence. Razkužite prostor, ko podrete stene, dodajte najmanj petnajst enot glišveza v razpršilce in ponovno vklopite zrakomlate. To bi moralo zadostovati. Ste me razumeli? Naravnost v razpršilce zrakomlatov, ne v prezračevalni sistem! Mimogrede, kako je s Setkom?"

Prometej - detajl z grške keramike"Krvavitev smo ustavili," se je uslužno oglasil Ay.

"Kako je z Brcico?" je vprašal Admiral.

"Bolje."

"Nadzorniki?"

"Še so živi. Komaj, toda še so živi."

"Lotko, jih boš..? Bodo preživeli?"

"Potrudil se bom, Balček."

"Nisi prepričan, da ti bo uspelo?"

"Ne, nisem," mu je odvrnil Kreator. 

Admiral je stisnil ustnice in zadušil krik, ki se mu je hotel izpuliti iz prsi, počutil se je povsem nemočnega.

"Lotko, celokomore z A1 pričnemo iztovarjati v osmih kvatronih," je zagotovil General Ay-Ron, ki se je ob pomoči vojakov počasi pobiral s tal.

"Lepo, dostavi še sebe sem, Ayček, da te pregledam!" 

"Pusti, Lot, ni potrebno!"

"Ubogaj me na besedo! Potrebovali te bomo, Ay, ne moreš poškodovan opletati po militarki! Zmigaj se mi sem, takoj!"

General se je vdal in ob pomoči vojakov napotil proti izhodu iz militarke. "Vi trije ob Generalu, Povelujoči, pridite še sami na pregled, prosim." Kreatorjev glas je bil mehak. Admiral se ni mogel načuditi, kako prijazen je do vojakov, še manj, kdaj si jih je pravzaprav uspel ogledati. "F112, koliko vas je ostalo pokretnih?"

"Sedemnajst, Prvi Kreator," je poročal Drugi Poveljujoči.

"Bi bili tako prijazni in podrli zunanjo steno celokomore celoera, vstavili kar od zunaj sto štirideset, lahko tudi sto petdeset celokomor povezanih drugo z drugo, po trideset v vsaki vrsti, jih priklopili na zunanje napajanje, recimo na F112 in pritrdili nazaj zunanjo steno? Prosim, prijatelji... Bi lahko pomagali? Vem, da ste utrujeni."

"Tvoje želje so za nas ukaz, Prvi Kreator," se je oglasilo z F112, "samo terobranko prej dokončno postavimo, ni še povsem vzpostavljena, hitro bomo končali."

"Tit, ti nisem rekel, da sedeš in tiščiš glavo med kolena?"

"Spoštovani in cenjeni Prvi Kreator, nisem vajen... Pozlilo mi je samo za hip."

"Kaj pa buška na tvojem čelu?"

"Ni omembe vredno." Drugi Poveljujoči se je vzravnal in ukazal vojakom: "Terobranka in gremo postavljat celilnico! Dajmo! Ranjence moramo umakniti na varno!"

Admiral je zmajal z glavo. Res dobro, da so vklopili zaroto molka. V vojski se ukazuje, ne pa prosi. Toda Admiral je dobro vedel, da je Lot-An-El človek, ki mu drugi sledijo. 

Vedno se je spraševal, zakaj se je Prvi Kreator Lot-An-El pravzaprav vrnil iz samote, zakaj je mirno prenašal vrsto prepovedi. Sprva je menil, da se za njegovim ciničnim nasmehom skriva želja po maščevanju, vendar... Lot pač ni bil človek, ki bi ga prepovedi lahko omejevale. Ob povratku mu je Admiral na predlog Senata prepovedal uporabljati avtoer. Prepoved se je obrnila v povsem nepričakovano smer. Kreator je vsak dan naredil dolg sprehod po ulicah Belega grada, glavnega mesta Republike, pozdravljal vse, ki jih je srečal, popolnoma v nasprotju s svojim položajem! 

On njih in ne obratno! 

Kar bi moralo veljati za hudo skisano početje, vendar... Človekinje so bile nore nanj. Že prej so bile, od kar jih je pozdravljal vse po vrsti, so se sredi ceste bedasto režale in ga, najpogumnejše izmed njih, božale kot trape po odori. Prvi Kreator bi se lahko, če bi hotel, užival s katerokoli izmed njih. Na žalost mnogih so od njega dobivale samo nežne poljube na lica, še nežnejši objem in navihan nasmeh. Razen seveda v njegovi stanokomori, kamor so lahko vstopile le redke in se uživale z njim. O čemer so naslednji dan izdatno poročali vsi informatriksi, izbranka se je natančno potrudila in postregla vsem radovednim, teh nikoli ni zmanjkalo, vse podrobnosti uživanja s Prvim Kreatorjem, ob čemer so Dangoberke vreščale in cvilile od navdušenja v holopazovalnike. Prvi Kreator je bil znan po svojih uživalskih sposobnostih, človekinje so ga hvalile, ena bolj kot druga. 

Omedlevala sem od užitka, je poročala ena izmed Senatork Nirnije. Ma ja, trapa, sedaj bodo vse za teboj omedlevale že ob vstopu v njegovo stanokomoro, se je takrat pačil Admiral v holopazovalnik. In približno tako je tudi bilo. Kajti naslednji dan je zavoljo posledic dolgega čakanja, nepovabljena sicer, omahnila na tla pred vratiščem v njegovo stanokomoro ena izmed treh Formalistk Dangija 7, ki so sklenile preizkusiti tantrične sposobnosti Prvega Kreatorja. 

Kasnejše dogajanje je postalo naravnost legendarno. Prvi Kreator je ubogi Formalistki nesebično ponudil pomoč, primitivno toda izjemno učinkovito tehniko oživljanja usta na usta, obnemogla Formalistka je vzljubila omenjeno tehniko v trenutku njenega izvajanja, nakar je naslednji dan, popolnoma zdelana vendar tudi popolnoma evforična, poročala o svojem uživanju s Prvim Kreatorjem, ki je bilo divjaško naravnost do omedlevice. Prvi Kreator je v samoti izpopolnil tehnike tantrizma, je čvekljala, pri čemer so se Dangoberke z vseh možnih holopazovalnikov med poželjivim vzdihovanjem pahljale z dlanmi. Joj, kako razburljivo poročanje, da se ne bo še katera onesvestila med čakanjem na slikovite podrobnosti, se je tedaj mrščil Admiral.

Po ukazu Senata so v Vojašniku prestrezali Kreatorjeve komunikacije, vendar razen strokovnih razprav, pozdravov, ljubezenskih izlivov Dangoberčank, vprašanj mladih nedobudnih znanstvenikov, katerim je nadvse ljubeznivo odgovarjal, si tudi s tem niso mogli kaj prida pomagati. 

Zakaj si se pravzaprav vrnil, Lot-An-El, je kljuvalo v Admiralu. 

Odgovora ni in ni dobil, Kreator se je mirno strinjal z vsako prepovedjo, še več, sam je predlagal, posmehljivo in cinično, kot je on to znal, naj mu prepovedo poučevanje na Učilišču v statusu Prvega Učitelja kreatorstva. In Senat mu je navdušeno ustregel, četudi je naslednji dan del osebja Učilišča pričel z gladovno stavko, ki jo je končal sam Kreator. Oh, kolegi, jim je rekel, saj lahko predavam kot zunanji sodelavec. Učitelji so se nemudoma odpravili po porcije luskavistov, Prvi Kreator pa je veselo služil honorarje, ki so bili bistveno višji, kakor plača Učitelja. 

Admiral se je še nekaj dni krohotal v Vojašniku, njegovi Pomočniki so šele kasneje dojeli, kaj ga tako hudo zabava. Prvi Kreator je še naprej dobival taisto učiteljsko plačo, kajti Senat mu pač ni mogel odvzeti naziva Prvi Učitelj kreatorstva. 

Pojedina - detajl z grške keramikeKo je Glavni Senator ugotovil, kako krasno napako je naredil, Prvi Kreator je ob plači za eno samo predavanje računal njegovo milieronsko plačo, mu je Senator Aeg-An-El zadovoljno razložil, da če prekliče prepoved poučevanja ali ne, Kreatorju pripada honorar za predavanja, kajti le zakaj bi pa sedaj sprejel poučevanje kot Učitelj, ko mu je ravno Senat omogočil poučevanje kot zunanjemu sodelavcu in legaliziral njegove visoke honorarje. 

Senatorji so se izjemno navdušeno režali Glavnemu Senatorju, ki je za posredovanje zaprosil Predsednika Sveta Kognitusov Set'Rla. In Set mu je, Admiralu je bil izhod pogovora vnaprej znan, razložil, da naziv Učitelja lahko odvzame samo Kognitusarijat, prav tako je Kognitusarijat edini pristojen za izrekanje prepovedi poučevanja, Senat je pač krepko presegel svoja pooblastila. In ker je prepoved izrekel Senat, naj ta sedaj tudi pokrije nastale stroške Učilišču na račun svojih stroškov. 

Glavni Senator je nemudoma ukrepal in odvzel prenosne holoporte Senatorjem, češ zmanjšali bomo svoje stroške, ker nam je nove povzročil Prvi Kreator s svojim nemogočim vztrajanjem pri svojih nespodobno visokih honorarjih. Nakar je milečanski Senator Håa'Z-An nabavil vsem Senatorjem nove holoporte, povsem poceni so bili, le kako ne bi tudi bili, ko si je Milečan zagotovil količinski rabat. Senatorji so mu jih plačali s svojimi krediti in se veselo režali Glavnemu Senatorju, ko so izglasovali nov paket varčevalnih ukrepov, ki je njim sicer nekoliko omejil dobavo generiranega flovita v senatorski jedilnici, je pa tudi prepolovil plačo Glavnega Senatorja, kajti če se ne žrtvuje prvi med njimi, le kako naj bi mu ostali sledili. Glavni Senator se je nejevoljen vdal, češ tudi vi boste kmalu imeli nižje plače, vendar so Senatorji na naslednjem zasedanju ugotovili, da so njihove plače ravno prav visoke, da pa Glavni Senator nikakor ne potrebuje svojega avtoera, zadostuje javni prevoz, kajti tudi sami ga vsakodnevno uporabljajo, izračunali še, da ne potrebuje petih Pomočnikov, dovolj bosta dva in zadovoljno ugotovili, da so znižali stroške poslovanja Senata. Čemur se je krohotal cel Dangober, kakorkoli že, Glavnega Senatorja so učinkovito minili ukrepi proti Prvemu Kreatorju.

Admiral je počakal nekaj dni, nato je vložil v Senat zahtevo, naj se nadzor v celoti opusti. Kreator, pričakovano, ni pokazal prav nikakršne hvaležnosti. Avtoera ni več uporabljal, nalašč je za svoje poti zahteval vojaško spremstvo, skratka še vedno je izzival Admirala in mu pred nos postavljal, da ga je zaprl v najboljši zapor v celi galaksiji, na Dangober v Beli grad.

Ko je padla prepoved vstopa v Senat, Glavni Senator se nekako ni več upiral, so ga Senatorji pričakali stoje, z ovacijami. Prvi Kreator je vzravnano stopil mednje, zasedel svoje mesto in mirno rekel: "No, senatorske blejke, s čim me boste dolgočasili danes?" Nakar so mu Senatorji glasno zaploskali, Dangoberci, zbrani na Trgu Svobode pred Senatom pa gromoglasno vzklikali. 

Bolj ko jih ponižuje, raje ga imajo, se je potožil Kognitusu. Njegova izguba je najina napaka, Admiral, mu je tedaj odgovoril Kognitus Set'Rl, vse nas tišči, kar smo mu storili. Bolj, ko boš pritiskal nanj, slabše bo. Kognitusi se hahljajo, ko prezirajoče žali Senatorje, ti se hahljajo drug drugemu, pač tisti, ki naleti na oštrino Kreatorjevih besed, je žrtev posmeha drugih. Najbolj je smešno, kadar je žaljiv do Kognitusov, Senatorji komaj čakajo na to. Kadar pa obdela tebe, Admiral, se krohota cel Senat in Svet Kognitusov. Da ne govorim o tem, kako krasno obdela mene! Admiral je ob njegovih besedah samo žalostno zavzdihnil.

Za namenček je Lot-An-El takole pred tremi dnevi v Senatu, mimogrede, kar tjavendan, sredi razprave o vojski in izdatkih za njo, ne da bi mu dal Glavni Senator besedo, izjavil: "Dangoberško sonce se smeji nad Dangoberjem, cel Dangober bi se moral krohotati vaši kratkovidnosti. Grem raje na svoj masažer. Neumnosti prepuščam Senatu." Zagrnil je svojo dolgo odoro in mirno odkorakal iz Senata, se sprehodil po ulicah Belega grada, objemal in poljubljal Dangoberčanke in končno prišel domov na svoj ljubi masažer, kjer ga je Admiral tudi našel. Kakor tri dni si ždel na masažerju, Lot... Ma ja, malo jutri!

Admiral se je zdrznil iz svojih misli. Tleski iz zunanjosti so nakazovali, da čloboti že odnašajo celokomore proti celoeru, še preden se je pogon ustavil. Prvi Kreator je potreboval celotrakt, menda mu bodo ustregli v najkrajšem možnem času, je jedko pomislil. Ves premražen je mukoma vstal. Dva člobota sta previdno vzdignila Kognitusovo telo, ga nežno položila na celilnik in odbrnela z njim. Naslednja skupina člobotov je s tal pobirala hudo ranjene vojake iz Admiralitete. Prvi Kreator, krvav od nog do glave, se je zbrano sklanjal nad ranjence. Admiral je utrujeno stopil na most militarke in ošvrknil terobranko, razpeto nad F112, F117, celoerom in A1. 

Kolone vojakov so se opotekajoče pomikale proti celoeru, okrvavljeni čloboti so drseli med njimi, prenašali ranjence in tovor. Skupinice že povsem izčrpanih vojakov so z zadnjimi močmi pomagale člobotom. Iz F112 je bobnelo, militarka se je spreminjala v največjo popravilnico v zgodovini dangoberške vojske. Iz jurišnikov z F188 so nosili izčrpani, okrvavljeni vojaki ranjence z druge strani proti celoeru. Takih izgub, takega masakra, ni bilo v vojski od Velike Vojne naprej, je vedel Admiral. Samo še pokol nad kolonisti je bil strašnejši! Pogledal je v holomatriks, člobot je iz jurišnika vlekel krvavo telo, bolje rečeno ostanek telesa Generala Ne'R'Eja. S celilnika je padla leva noga, člobot je ni pobral, z glasnim piskanjem si je utiral pot med kolono ranjencev in izčrpanih vojakov in vlekel celilnik proti celoeru. 

Admiral se je zamajal, bolečina v prsih je bila neizprosna. Počasi se je sesedel, brez besed, njegove oči so nemo spremljale trpljenje pred njim. Padel je v črnino, njegovo ogromno telo se je vrtelo in nekako se mu je sredi obračanja zazdelo, da ve, zakaj se je Prvi Kreator pravzaprav vrnil. 

Odprl je oči in nad seboj zagledal fotonizator, slišal je glasove, skrajno nerazumljivo so mu nekaj dopovedovali, zato jih je ignoriral, rekel si je, res se je vrnil, da me bo osebno ubil. Nakar je sledila dolgotrajna črnina, skozi katero je vseeno razločno slišal Kreatorjev glas: "Admiral, ti si pa res tepec." 

Kazalo knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku

Prvi del sage Dangober z naslovom Spopad pri Opozorilniku, ki je v knjižni izdaji izšel leta 2009, zajema naslednja poglavja, ki so razdeljena v tri knjige:

1. knjiga

Predgovor k adapški izdaji
Nepričakovano srečanje - 1. del poglavja, 2. del poglavja
Razporejanje
Spopad pri Opozorilniku - 1. odlomek iz poglavja, 2. odlomek iz poglavja
Opozorilnik
Uganka
Če se dejstva ne ujemajo s teorijo
Prevzem
Arejeva bolezen
Odpadniški Upravniki
Zavezateljeva novica
Častna beseda
Obisk
Tisti dan

2. knjiga

Flox/458
Velika družina
Rrrrrr
Slaščičarna
Trčki
Gumice
Družinski človek 
Metanje
Plačilo stave
Miti in legende
Nedelujoče vse
Rodbinske vezi
Arejeva pravljica

3. knjiga

Veliki Or - Velika Zmaga in Cenejši model (odlomka iz poglavja)
MiaR
Fob 310
Gospod Zese
Prvi pravi sorodnik
Sejeve karizmije
Domnevno uničeno orožje
Poker
Pogovor
Častni pretep
Rumena brisača

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information