Spopad pri Opozorilniku

Razporejanje (odlomek iz poglavja)

Hator in MaatOb misli, da je morebiti ne bi nikoli več videl, njega pa tudi ne, je skoraj zajokal. Toda ni bilo druge poti, če ju je hotel zaščititi. Saj bom hitro nazaj. Svetlolaska ga je prestrašeno gledala. "Sonček, nakasneje jutri zvečer pridem. Pojdi domov, počivaj in počakaj, da se vrnem. Dopust imaš, lezi in počivaj! Zagotovo se bom vrnil. Obljubim. Zaupaj mi, samo to te prosim. Pojdi domov, Marija!" Pobožal jo je po trebuhu, jo poljubil na lice, privil k sebi in hip zatem stekel iz ozke ulice.

Glasno je zajokala, preden je izginil v množici, ki se je valila po cesti, je slišal njen jok. Še vedno niso prišli pome, le zakaj, se je spraševal. Tekel je nazaj, dirjal mimo presenečenih ljudi. Ozrl se je v nebo. Bo že kaj ali ne bo? Tekel je še natanko šest kvatronov in se ustavil. Nič! Stekel je čez cesto v veleblagovnico, se ustavil in pozorno pogledal okoli sebe. Nič. Kaj se dogaja?


Hator in SetStopil je na premične stopnice in obračal glavo, budno motreč svojo okolico. Nikogar ni bilo v bližini. Novo nadstropje. Nič. Novo nadstropje. Nič. Prekleto! Bo že kaj ali ne bo?! Prišel je do zadnje etaže trgovine. Postavil se je ob police s srajcami in premišljeval. Odločil se je. S prsti je segel za majico in zatipal obesek, ki je visel na tanki, sijajni verižici. Pomaknil se je od polic proti stojalu z oblekami, se nagnil mednje in odprl medaljon. S palcem desne roke je stisnil rdečo ploščico in zaprl medaljon. Usedel se je v foteljček v prodajalni. Prekleto, me bodo že zaklepnili ali ne? Saj to ni res! To ni res! Nazadnje jih bom moral še prositi, da me zaklepnejo!  

Odpel je verižico, pogledal okoli sebe, spustil medaljon na tla in ga odločno pohodil s peto leve noge. Zaškrtalo je. S pogledom je preveril, ali ga je kdo opazoval. Nihče. Svetleče ostanke je zbrcal pod foteljček. Preveč komplicirano za dangoberške vojake, je ugotovil. Prekleto sranje, kod se obirajo, prekleto, da se ne bom celo sam nazadnje zaklepnil! Prepognil se je in s prsti previdno potisnil ostanke nazaj, da so vidno obležali poleg njegovih nog. Mirno je obsedel. Čakanje se je vleklo kakor eroni. Sklonil je glavo. Bilo je lepo, dokler je trajalo, je pomislil in se skremžil ob misli na Marijo. Ubogi moj sonček. Zdržala bo brez mene, se je tolažil. Mora... Vse ji bom pojasnil. Zdrznil se je. Lagal sem ji, je rekel samemu sebi. Zaprl je oči. Prekleti tepec! Prekleti, preklemani tepec! Pojasnil ji boš pa kaj? In kako? V hipu ga je preplavila neizmerna žalost, stisnil je ustnice. Stara znanka ga ni zgrešila, bolečina mu je neusmiljeno ovijala rebra in parala drob. O, jebemti, pa ne sedaj! Hat, je uspel natipati vodilišče, Hat, potrebujem te! Bolečina je mesarila, stisnil je usta in čakal. Prosim te, ne sedaj, ne sedaj, je moledoval lastno telo. Hat, prosim te, pridi, prosim te, potrebujem te! 

Prodajalka ga je opazila, njen obraz se je raztegnil v navdušen nasmeh, ozrla se je okoli sebe, ocenila, kje so ostale prodajalke, se zahahljala in se pričela med stojali z oblačili prebijati k foteljčku. 

"Gospod, vam smem s čim posreči?", se je oglasilo poleg njega. 

Prodajalka se je razočarana ustavila, ocenjujoče je premerila žensko pred seboj. Očitno je z njo, je ugotovila, se obrnila in zaletela v drugo prodajalko. Manekenke in igralke niso več dobre, le kje je našel to zmedenko?! Umetnica, kaj pa drugega! 

"Je to on?", je bila nestrpna njena kolegica. "Ojej, res je on! On osebno!"

Hator"Če jaz ne morem, tudi ti ne boš," jo je prva prodajalka nesramno porinila nazaj. Mater božjo, kaj ga nisem prej opazila! Obrnila se je nazaj. Ni še vse izgubljeno, še vedno mu lahko ponudim... Samo kaj? Srajco! Novo srajco rabi, ta je povsem prepotena!

Črnolaska s temnimi očali, precej norim klobukom, v raztegnjeni majici in zdelanih kavbojkah ga je nežno krcnila v nogo s svojimi razpadajočimi opanki. "A? Te je zvilo in ne moreš sam kupovati? Kar povej, s čim naj ti postrežem," se je šalila.

Žalostno jo je pogledal: "Igraj se z mano bežečo tarčo."

Črnolaska se je zresnila, prijela ga je pod roko, boreč se z bolečino je res potreboval njeno pomoč, skupaj sta se prebijala mimo polic in stojal prepolnih oblek, se zarotniško ozrla in urno stopila v sanitarije. Črnolaska je pokleknila in preverila, ali sta sama. "Najbolje da razbijeva okno, bova bolj opazna. Nikamor ne greš brez mene! Še dobro, da sem bila zbujena, ko te je pričelo zvijati!" 

"Hatka, pusti me, moram oditi, še prej ti moram nekaj povedati. Prosil bi te..."

"Boš kdaj drugič. Poglej se, kakšen si! Še malo in te bo povsem zvilo! Črtniva, potlej razlagaj! Morali bi biti tu, nikogar ni... Kaj jih mora človek te dni še prositi, da te zaklepnejo ali kaj? Te je to tako razjezilo ali kaj ti je?" 

Ozrla se je po prostoru in nejevoljno zaprhala. Nadzornik tudi ni našel ničesar, zato je sezul levi čevelj in ga zalučal v okensko steklo. Počilo je, Nadzornik je pobral čevelj in z njim močno udaril po oknu. Tokrat je steklo popustilo. Črnolaska je zlezla na okensko polico, iz žepa hlač izvlekla drobcen aeroklic in se pognala v globino. Nadzornik ji je sledil. Ozrl se je okoli in skočil. Trdo je pristal nekje med četrtim in tretjim nadstropjem, v desni roki je hrsknilo. Zakričal je od bolečine. Ni se ukvarjala z njim, pognala je avtoer in zaokrožila z njim okoli stavbe, iz katere sta pravkar izskočila. Zaokrožila je še enkrat, avtoer je tretjič zaokrožil, tokrat se je oddaljil od trgovine. Obstala sta za hip in Nadzornik je v uličici pod seboj videl Marijo, ki je še kar sedela na motorju in objokana stiskala k sebi usnjeno torbo.

"Zaradi nje si me klical?", ga je strogo vprašala.

Prikimal ji je. Ljubezen moja, sonček moj! 

Črnolaska se je ozirala okoli sebe, preverjala podatke, ki so bruhali v kratkih stolpih do višine njene glave, skomignila z rameni, v naslednjem trenutku ju je odrinilo proč od visokih stavb. Nihče jima ni sledil. 

"Zadovoljen s postrežbo?," se je tiho oglasila.

Hator in AnubisPrikimal ji je. Jebemti samega sebe, kaj sem storil, si je očital. O, jebemti! O, prekleto!

Plovilce se je zaprlo in izogibajoč pticam silovito pospešilo. Črnolaska je usmerila avtoer proti tlom, pristala sta v vrtu. Črn mačkon je skočil v njeno naročje, cmoknila ga je na smrček in pobožala. "Si me pogrešal, mucek moj zlati?", ga je crkljajoče spraševala. Mačkon je glasno zapredel. Stopila je v hišo, ne da bi se ozirala na poškodovanega Nadzornika. Sledil ji je v hišo in utrujen padel v naslanjač. Bolečina mu je še vedno natančno parala drob, roka je nemočno visela ob trupu. Tigrasti maček je besno zapihal nanj. "Oprosti, toda to je njegov prostor," mu je rekla. Nadzornik se ni mogel več premakniti. Tudi če bi hotel. Sonček moj, je jokal v sebi. Mačkon mu je sedel na glavo in zaril kremplje skozi lase v kožo. Nadzornika tudi to ni premaknilo, mačkon je razočaran odnehal in mijavkajoč skočil na kavč.

Pogledal je v televizijo. Črnobeli maček je skočil proti njej in s šapico premaknil okrogli gumb. "Priden mucek," ga je pohvalila črnolaska. 

Nadzornik je videl precej nejasen posnetek dveh astronavtov, Sokola in Orla, če smo natančni, ki sta poskakovala okoli plovila. Na horizontu je vzhajal pisan, sivkast planet. To ni posnetek pravega dogajanja, je vedel. To je bilo posneto na vajah v puščavi. Neverjetno, vse so zakrili, je utrujeno, brezvoljno premišljeval. 

Na ekranu je Sokol zapičil zastavo v tla, napovedovalčev glas je prešel v evforijo: "Dvajseti julij devetnjastodevetinšestdeset, zgodovinski dan za človeštvo, ki je zlomilo okove gravitacije, se pognalo v temno vesolje..." 

Naprej ni več slišal, črnolaska se mu je prikradla za hrbet, vešče zgrabila njegovo zlomljeno roko in jo potegnila narazen. Nadzornik ni niti pisnil. "Priden mucek," je črnolaska počohljala črnega mačka, ki je na tla poleg nje spustil prenosni celilnik. Pobrala ga je, pogledala Nadzornikovo roko in ovila celovez okoli nje in preko njega namestila celilnik. Tigrasti maček je skočil na Nadzornikovo glavo. "Kar, ljubček, ampak ne zabadaj mu krempljev v kožo," se je namuznila, mačkon je glasno zaprhal. 

Namenoma se je obrnila stran, da je mucek, ko je mislil, da ga ne vidi, kresnil Nadzornika s šapo po licu. Bolj ga ni upal, četudi ga je izjemno mikalo, da bi ga ugriznil v nos. Toda na njeno presenečenje se Nadzornik ni niti zganil. Poglej si ga no, je premišljevala, še mački ga več ne razjezijo! 

Pripravila je vodila in sedla, čakala je. Prvi Nadzornik je apatično strmel predse. Revež moj, spet ga bom morala popravljati. Čakala je. Nakar je ugotovila, da ne čuti več zadnjice. Nobenega napada! Pozorno je pregledala podatke na holomatriksu, Prvi Nadzornik je še vedno strmel predse, po licih so mu tekle debele solze. Peterica mačkov je bila hudo, res hudo zmedenih. In tudi sama Kreatorka ni najbolj vedela, kaj se dogaja s Prvim Nadzornikom. Nagnila se je naprej in pozorno opazovala objokan obraz. Ni se premaknil, mar mu je bilo zanjo. Peterica visokih človekov, ki je tiho vstopila v hišo, je bila enako zmedena, kakor ona sama. Nagnili so se še sami, opazovali Prvega Nadzornika, nakar so ga zagrabili in položili na kavč. Stali so ob njem, čakali, nazadnje se je mišičasti svetlolasec popraskal po laseh, odšel iz hiše, sedel na klop in ugotovil: "Jebat ga, povsem je nedelujoč."

Kazalo knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku

Prvi del sage Dangober z naslovom Spopad pri Opozorilniku, ki je v knjižni izdaji izšel leta 2009, zajema naslednja poglavja, ki so razdeljena v tri knjige:

1. knjiga

Predgovor k adapški izdaji
Nepričakovano srečanje - 1. del poglavja, 2. del poglavja
Razporejanje
Spopad pri Opozorilniku - 1. odlomek iz poglavja, 2. odlomek iz poglavja
Opozorilnik
Uganka
Če se dejstva ne ujemajo s teorijo
Prevzem
Arejeva bolezen
Odpadniški Upravniki
Zavezateljeva novica
Častna beseda
Obisk
Tisti dan

2. knjiga

Flox/458
Velika družina
Rrrrrr
Slaščičarna
Trčki
Gumice
Družinski človek 
Metanje
Plačilo stave
Miti in legende
Nedelujoče vse
Rodbinske vezi
Arejeva pravljica

3. knjiga

Veliki Or - Velika Zmaga in Cenejši model (odlomka iz poglavja)
MiaR
Fob 310
Gospod Zese
Prvi pravi sorodnik
Sejeve karizmije
Domnevno uničeno orožje
Poker
Pogovor
Častni pretep
Rumena brisača

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information