Spopad pri Opozorilniku

Cenejši model (odlomek iz poglavja Veliki Or)

Ares, kipMarija je skrila pordeli obraz v njegove prsi, stresel je čeznjo grivo las in tiho pripovedoval naprej. 

"Ni bilo druge, ali zajčkanje tudi z ljudmi, ki ti niso pomenili nič ali... biti brez otrok... Takrat še nismo živeli večno... In presevanje tako hudo poškoduje rodni material, da termin sterilnost za nas dejansko pomeni sterilnost." Marija je odkimala. "Odpiši umetno oploditev, zdravljenje neplodnosti... Vse te postopke in še kakšnega drugega, ki na Adapiji še ni izumljen, smo takrat že davno poznali, noben ni bil učinkovit. Že davno pred Veliko Vojno smo poznali kloniranje, vendar klon sterilne osebe propade, živi nekaj let in umre. Razumeš? Sterilna oseba se ne more razmnoževati niti preko klonov. Sam denimo nisem sterilen, vendar sem eden od redkih otrok iz vrodilnika, ki ni sterilen." 

Nejeverno ga je pogledala. "Natanko tako. Poglej, če bi slučajno v vbistovališču zafušali sterilno osebo, izdelajo klon in vanj vstavijo spomine te osebe. Vendar takoj sprožijo postopek za izdelavo novega otroka iz vrodilnika, kajti sam klon zdrži le nekaj let. Temu otroku, izdelanemu iz rodnega materiala te sterilne osebe, potlej vsadijo njegove spomine, klon pa itak umre sam od sebe, še preden otrok pride iz vrodilnika. Dangoberci se razmnožujemo edino in izključno preko vrodilnikov, večina otrok iz vrodilnikov je pa vseeno sterilnih."


"Res je, sam sem sterilen," je potrdil Tû. 

"Jaz tudi," se je kislo nasmehnil Tit.

"Tako je. Razmerje med sterilnim in nesterilnimi v vrodilniški generaciji je 4 proti 1. Razmerje v predvrodilniški generaciji tik pred iznajdbo Lotovega Floxa je bilo 82 odstotkov sterilnih. Enostavno smo zaradi posledic presevanja izumirali. In brez vrodilnikov bi že davno izumrli." 

Ares, motiv z grške vaze"Potem le niste izumrli?"

"Kakor vidiš, smo še vedno tu. Namreč Elevi so se končno izkazali. V njihov rod se je priženila krasna človekinja, Kognitusinja. Nje nihče ne kliče po imenu, ko rečeš Kognitusinja, vsakdo ve, koga misliš. No, ta Kognitusinja je rodila dva dangoberška bogova. Raja, boga prehrane, in Lota, boga večnega življenja. Ostalo že veš, da ne govorim pred vsemi." 

Marija je spet debelo pogledala. 

"Prav res, sonček, Ra in Lot sta za Dangoberce živa bogova. Ko Lot hodi po cesti, se Dangoberci umikajo in poklekajo pred njim. Sklonjenih glav čakajo, da bo šel mimo. Komaj jih je v zadnjih eronih navadil, da si kdo celo upa spregovoriti z njim, četudi večinoma kleče, sklonjene glave. On je bog v pravem pomenu te besede. Vidiš, ko me je Lot povabil k sebi tam na SoAcu, je bilo tako, kot bi se mi odprla nebesa. Pa sem bil nekdanji Prvi General, ne nek anonimnež. Lot je, draga moja, pojem. Kakor pokojni Ze'S in njegov brat Vew'S. In taka človeka, Ze in Lot, sta me pogledala in mi dal možnost. Veš, resnično kot bi se odprlo nebo nad mano."

"Ti imaš gospoda Lota zelo rad?"

"Lot je vse tisto, kar naj bi bil Dangoberec. Pameten, uspešen in predvsem nadvse človečen je. Ja, njega moraš imeti rad."

"Tebe tudi, Arček," si je Lot brisal solzne oči in se pobiral s tal.

"No, sedaj si spoznala moj rod. Za Demo sem ti že povedal, da ono ni bila moja mati." Marija je prikimala. "Admiralovo golo zadnjico si že videla, ostalo je pa zanemarljivo." Admiral je vrisnil od jeze. "Skratka, tamle med hahljajočimi je še nekaj mojih rodnikov, Orjevi in Arijevi namreč strašansko obožujemo vojsko, to nam je ostalo po resničnih iz izmišljenih prednikih." 

Posamezni vojaki so pomahali v holomatriks, Marija je odmahljala nazaj. 

"Ti, ki ti mahajo, so pogrešljivi rodniki... Očitno, drugače ne bi bili tu. Kajti, draga moja, mi več ne poznamo družine v takem pomenu, kakor na Adapiji. Mi smo rojeni samo zato, da zapolnimo pomembna mesta, če smo količkaj sposobni ali da nas zavežejo s pripadniki drugih pomembnih rodov. Moja mati, Dema, mi je erone dolgo vodila Dangoberke iz najpomembnejših rodov, da bi se zavezal z njimi, pa nekako ni šlo." 

Nežno je tlesknil soprogo po zadnjici. "Na, potlej me oče skoraj ubije in najdem žensko svojega življenja. Pa reci, če to ni pravljica, kot se šika. Taka s srečnim koncem! Hudobna mama, če je še živa, pravljičar tega ne ve, bo vrisnila od groze, ko bo ugotovila, s kom se je zavezal njen sin. Zakladek, bo tulila na Admirala, takoj zahtevajva razveljavitev zaveze! In Admiral, čvrst in pokončen, se ji bo uklonil. Kajti vedno se ji, on je namreč romantična duša."

"Are, kaj te bom!" Admiral je kriknil v holomatriks in divje zardel.

"Oh, saj prihajam, me boš lahko kmalu," se je režal Are in pogledal Marijo. "Veš, kaj sem jaz zanj?" Marija je odkimala. "Veš, koliko kreditov je moj ata zmetal Lotu, da me je naredil v vrodilniku?" Marija je znova odkimala. "Ogromno, sonček! Otroci so draga reč, ti povem. Na Adapiji jim kupuješ plenice in otroško hrano, na Dangoberju plačuješ vrodilišču. Tu in tam, otrok te udari po kreditih oziroma po denarnici. No, ubogi moj očka vrže kredite, dobi sina in... Naložba se mu sfiži!"

"Arček, kaj pa govoriš?" Marija ga je ogorčeno pogledala.

"Kar je res. Da je bil Admiral prvi, ki je dobil otroka iz vrodilnika, je moral kar presneto odpreti mošnjiček, presneto veliko je moral plačati Lotu, da ga je vzel prvega na vrsto. Lotko je namreč Elev..."

Ares, Afrodita, Kupid (motiv z grške vaze)"Priznam," se je zasmejal Lot, "Elevi bi si navrtali koleno, če bi bila voda v njem kaj vredna."

"Pa ni," je rekel Are, "na veliko Serovo žalost, kajti njegov oče, Ser-An-El, ima vedno vodo v kolenu. Ne vem, kako mu to večno uspeva. Najmanj enkrat letno hodi k zdravilcem popravljat kolena. Kaj misliš, če bi jim lahko prodal vodo? Pa jim ne more... No, Elevi ti mimogrede prodajo zrak, ki ga dihaš in še misliš, da si krasno zaslužil."

"Arček... Kaj bo rekel gospod Lot?" Marija je v zadregi pogledala v holomatriks h Kreatorju.

"Lot bo rekel, da je bilo prvo, kar sem pričel učiti Areja, ravno trgovanje. V tem sem res dober, ti povem. Nex-An-El, Nex je Aegov oče, me je naučil."

"Zato sem tudi nemarno bogat. Ko se je Lot pogajal z vojsko za kredite glede jurišnika, me je skoraj pobiralo ob njem. Kaj je vse ta izsilil... Marija, človek je pogajalski genij. Kaj jim je zaračunal... Komaj sem dihal, ko sem ga poslušal. Da o Aegu ne govorim. Kaj ta počne z nasprotno pogajalsko stranjo, sonček! Ko je Lot odnehal, je pritisnil Aeg. Kaj sem vse dobil, Marija! Resnično neverjetno!"

"Ja, drago si nas koštal," je zamrmral Admiral.

"Vidiš, že priznava," mu je zmagoslavno odgovoril Are. "Torej, Admiral me je naročil, da bi bil lep, velik, močan in prav posebej lepo dlakav po celem telesu. Sonček, ponovno si oglej moj tepih ljubezni," Are je drgnil njeno dlan ob svoje prsi, "in premisli, koliko je Lot zaračunal izdelavo vsake dlake posebej."

"Res sem se izjemno trudil, za dlake sem porabil skoraj več časa kot za vse ostalo skupaj."

"No vidiš, to ni poceni, da imaš take kocine... Pa kravželjne... Glej to luknjico v moji bradi, skoraj kot bi bil ritast v obraz."

Marija se je spet zvila od smeha. 

"Kaj se smeješ, sonček, to so detajli, ki veliko stanejo!" 

Ares in KupidJavkala je od smeha, sploh ni več mogla pogledati soproga, ki se je še sam komaj zresnil. 

"Demi je bilo pomembno, da bo njen sin visok, krepak in kosmat. In tak tudi sem, se nič ne pritožujem! Poglej si, lepo te prosim, to prekrasno linijo kocin, ki se ne nadaljuje po ramenih in hrbtu! Če to ni estetika, naj me luskavist brcne!"

Zabila je obraz v njegove prsi in se glasno režala. 

"Navadno se v vrodilišču z izgledom ukvarjajo posebej, ker starši plačujejo dodatno, če želijo kak poseben izgled otroka. Če ga naročiš, ga moraš tudi plačati. No torej, dobi Admiral sina, skravžljanega, kot ga Dangober še ni videl, edino Hrm se lahko meri z mano. Ampak sva si enkrat ob priliki preštela lasne mešičke. Jaz jih imam več, da veš! Tako da sem postal skupaj z njim eden od standardov za frizure. Upravičeno!" 

Marija je hlipala in še naprej skrivala obraz v njegove prsi. 

"Mojemu tipu človeka se reče admiralski tip, samo da so drugi nižji od mene za celo glavo. Jaz sem od Dangobercev iz vrodilnikov najvišji. Najvišja standardna višina človekov je sto osemindevetdeset centimetrov, jaz jih imam krepko čez dva metra. Samo predvrodilniški so višji od dveh metrov, še to redki primerki. Višina se namreč tudi plača, višji ko si, več poješ in vnaprej je treba plačati akontacijo..." 

Dvignila je glavo in ga začudeno pogledala. 

"Ja, prav akontacijo na vnaprej pojedeno hrano. Poglej denimo Brcico... Za take male drobčkane ni potrebno plačevati akontacije. Torjevi denimo so plačali za eno od punc, za pokojno Mat, za Hat so se odločili, naj bo bolj poceni. Cenejši model, razumeš?"


Hat si je brisala solzne oči in prikimavala Mariji, ki je začudeno gledala vanjo. "Ne... Tega res ne razumem."

"No, Mat je bila višja in za njeno izdelavo so plačali več, kakor so plačali za Hat. Ampak ker sta si bili zelo podobni, so prištedili pri izgledu. Če naročiš dva skoraj enaka otroka, imaš namreč popust. A veš, ni treba dvakrat delati istega dela, torej ti popust pripada."

"Prosim te... To že ni res!" Marija je zgroženo gledala okoli sebe, Dangoberci so ji vsi po vrsti nasmejani prikimavali.

"Res je," je potrdila Hat, "jaz sem cenejši model kakor moja pokojna sestra."

"Ditka denimo... Ditevi so se razmetavali z denarjem, ti povem. Svetlolasa in skodrana... Dobro, sedaj je brez las, ampak ji bodo zrasli. Kodri ne morejo biti kar tako, natanko se mora vedeti, kakšne velikosti morajo biti. No, Ditkina različica las je med najdražjimi. To je admiralska frizura, kakor moja, samo ona je blond, dočim tip las, kakršne ima Lot, spada znova med najdražje, kajti ni tako enostavno narediti ravne lase, kakršne ima on. Da so ravni, hkrati pa mehko, voljno padajo navzdol. Kreatorski model se reče njegovemu tipu las."

"Se hecaš?"

"Prisežem, da se ne hecam. Ditka ima izjemno dolge noge, kar tudi stane dodatne kredite. Namreč tako hudo dolgonogim je potrebno posebej prilagoditi medenico. Poleg tega je visoka, več bo jedla kakor nižje od nje, čeprav je to glede hrane larifari, vseeno je za višje potrebno plačati akontacijo za prihodnjo hrano, ki jo bo pojedla. Povrh vsega ima luknjice v licih, to tudi precej stane, veš. Sicer starši plačajo samo eno, ampak jih v vrodilišču profesionalna etika zavezuje, da izdelajo obe. Lot je to posebej izpostavil v pogodbi z Dangoberjem. Kajne Lotko?" 

Marija je odprtih ust strmela v Nadzornico. 

"Čisto res, drugače bi jim res računali vsako luknjico posebej ali celo izdelali otroka z luknjico v samo enem licu." Lot je sedel na tla in se naslonil na kavč za seboj. Zadovoljno je prikimal začudeni nosečnici. 

"Na, vidiš! Po dolgotrajnih in mukotrpnih pogajanjih, ki so obrodile sadove v konkretni obliki, ta oblika sem jaz, po neznanskih stroških... Pazi, pa sta vseeno še zelo poceni prišla skozi. Namreč jaz sem uradno prvi otrok iz vrodilnika. Da se ne bi potlej naokoli govorilo, da je Admiral izkoristil svoje poznanstvo in prijateljstvo s Prvim Kreatorjem, je plačal samo njegovo delo. Lotovo delo pa je dražje od naprav, celo od vrodilnika... Vseeno, koliko bi plačal šele, če bi moral plačati še izdelavo in delovanje naprav?! Aha, še več! Ja, torej, dobita zakonca Or sina. In kaj se zgodi, lepo te prosim?"

"Ne vem," je šepnila Marija.

"Sin se jima sfiži. Popolnoma!"

"Are, kar je dovolj, je dovolj!", je revsknil Admiral.

"Vidiš, ne uboga svojega očeta, sekira ubogo mamo, ki mu vodi geneatosinjo za geneatosinjo... Kaj sta imela, reveža od mene? Nič, draga moja..." Are je teatralno zavil z očmi. "Zavežem se z osebo brez kreditov! Z osebo, katere rod je poln nečistih primesi, Torjevi, Tajevi, Diti so med njimi, rodovi nevredni petnajsterice rešiteljev Dangoberja. Da adapov sploh ne omenjam. Oh, prekletstvo, že vidim svojo mater, umazal nam je ponosni, čisti rod Arijev in Orjev, posebej Arijev! Povrh vsega, sem oplemenitil kredite svojega rodu? Nak, nisem. Nisem se zavezal s kako posebej pomembno geneatosinjo in Orjevi in Arijevi zaradi tega niso utrdili svojega položaja, se povezali, še tesneje, s katerim od pomembnih rodov. In, kar je posebej ganljivo, ponižal sem svojega očeta, ko se me je prvič odrekel."

"Arček, saj mu je verjetno žal..." Marija je pogledala besnečega Admirala, ki je sikal predse.

"Je, pa kako... S'Or je bil, kot sem ti rekel, invalidni otrok Velikega Orja. S'Or med Orji pomeni nekaj takega kot izobčeni. Nalašč sem vzel ravno to rodno ime, popolnoma nalašč. Kajti Are'S'Or je bilo pa več, kot bi bil Admiral, silno ponosen na svoj rod, pripravljen prenesti. V resnici se ni on odrekel mene, jaz sem se njega in Orjev in Arijev." 

Marija je samo odkimavala. 

"O, ja, sonček... Za moja starša ni hujšega, kakor izgovoriti moje ime. Are drugače pomeni Veličastni. Veličastni Izobčenec, to je pravi pomen mojega imena. Vidiš, danes ni Dangoberca, ki bi se mi upal omeniti, kaj pravzaprav pomeni S'Or. Pa jih ni malo, ki to vedo. Kajti na veliko žalost svojega očeta in matere sem jima pustil kredite, ki sem jih zaslužil kot Prvi General, nikoli jih nisem hotel vzeti nazaj. Zaslužek, ki sem ga ustvaril kasneje, je bajen, presega celotno bogastvo Arijevega rodu, Orji in Ariji pa niso več upravičeni do njega. Kakšno razočaranje, sonček... Plačaš za otroka od katerega nimaš nobene koristi."

"Tega... res ne morem verjeti..."

"Dangoberška največja investicija so otroci. Če se otroku uspe dobro zavezati, povzdigne svoj rod in vse, ki so za njim, svoje rodnike. Oplemeniti kredite, odpre priložnost svojim rodnikom. Kaj šele, če mu uspe, kakor je meni! Tržno blago smo, nič drugega. Kar verjemi, sonček. Zato ne bi nikoli pristal na vnaprejšnje dogovarjanje, kakšen naj bo moj otrok. Pod nobenim pogojem in nikoli. In zato si tudi nikoli nisem želel imeti svojega otroka. Ker nisem hotel, da nekdo trguje z njim, kot sta moja starša poskušala z mano. Me razumeš sedaj? Nisem si želel imeti svojega otroka! Vendar sem ga bil vesel, zelo vesel. Takoj sem ga bil vesel. Nisem pa jezen zaradi njega ali tebe, jezen sem sam nase. Jezen sem, ker sem ogrozil tebe in njega... No, to sem ti hotel povedati, preden prideva na MiaR."

"Res je... Vse, kar si povedal je res..."

Z rokama je objel njen obraz, pogledal ji je v oči. "Živa resnica. Prisežem. In še nekaj, Marija. Ti mojemu očetu nisi dolžna ničesar, ne njemu in ne komerkoli tu. Me razumeš?"

Kazalo knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku

Prvi del sage Dangober z naslovom Spopad pri Opozorilniku, ki je v knjižni izdaji izšel leta 2009, zajema naslednja poglavja, ki so razdeljena v tri knjige:

1. knjiga

Predgovor k adapški izdaji
Nepričakovano srečanje - 1. del poglavja, 2. del poglavja
Razporejanje
Spopad pri Opozorilniku - 1. odlomek iz poglavja, 2. odlomek iz poglavja
Opozorilnik
Uganka
Če se dejstva ne ujemajo s teorijo
Prevzem
Arejeva bolezen
Odpadniški Upravniki
Zavezateljeva novica
Častna beseda
Obisk
Tisti dan

2. knjiga

Flox/458
Velika družina
Rrrrrr
Slaščičarna
Trčki
Gumice
Družinski človek 
Metanje
Plačilo stave
Miti in legende
Nedelujoče vse
Rodbinske vezi
Arejeva pravljica

3. knjiga

Veliki Or - Velika Zmaga in Cenejši model (odlomka iz poglavja)
MiaR
Fob 310
Gospod Zese
Prvi pravi sorodnik
Sejeve karizmije
Domnevno uničeno orožje
Poker
Pogovor
Častni pretep
Rumena brisača

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information