Zapisi o kulturi in kulturnem

Zakaj ne bi stavbe okrasili z grafiti?

Grafit z Metelkova mestoPred dnevi sem z zanimanjem opazovala delavce, ki so na fasado določene stavbe (ni pomembno katere, je pa v državni lasti) nanašali barvo in z njo skušali zakriti napise, ki so se v zadnjih letih nabrali. Najprej naj bi ugotovili, kateri barvni odtenek najbolj zakrije čečkarije, nato bodo fasado prebarvali in nato – kako domiselno – fasado zaščitili s premazom, ki onemogoča vsakršno nanašanje novih napisov. „Barva kar dol steče,“ so mi povedali. Poslušala sem to razlago in nič ne rečem, ker se strinjam z vsem povedanim glede barv in protigrafitnih premazov. Ni mi pa najbolje jasno, zakaj naj bi v časih, ko se menda varčuje, metali denar v barvanje fasade? Sploh ker nekaterim ni jasno, kaj grafiti so in kaj vse so lahko grafiti.

Grafit z Metelkova mestoGrafit je napis ali risba, ki ga je nekdo izdelal na javni površini in po možnosti tam, kjer tega ne bi smel početi. Danes poznamo grafite prvenstveno kot umetniški izraz določene subkulture, kjer umetniki politična in družbeno kritična sporočila okrasijo s slikami. Izraz izhaja iz italijanščine iz besede graffito, kar pomeni strganje zidu.

Grafit iz LjubljanePri nas se v zadnjih letih uveljavljajo grafiti s teksti v angleščini in ki so slikovno narejeni po vzorcih ameriških grafitov. Itak! Ne bomo menda zaostajali za ameriškimi geti, lepo vas prosim! Vseeno pa se tu in tam najde tudi kak posebej dober grafit, ki razveseli mimoidoče.

Grafiti niso nekaj novega, niti najmanj niso izumljeni v ZDA. Zgodovina nas uči, da so naši predniki vsepovsod, kjer so se znašli in če so le bili pismeni, okrancljali javne površine. Nekaj takih grafitov se je celo ohranilo. Kakor nekdaj so teme sporočil povsem enake. Mojca, rad te imam! No, v Pompejih je ohranjen grafit, na katerem piše, da ima Marcus rad Spenduso. Niso naše novodobne dečve nič drugačne od deklet iz Pomepejev, katerih imena so se zaradi izbruha Vezuva ohranila do današnjih dni. Tudi Vikinki so čečkali vsepovsod. Ingigerth je najlepša od vseh žensk, piše na vikinškem grafitu poleg slike psa. Tako da na tem mestu velja razmisliti, je Ingigerth žensko ali pasje ime. Vikingi so bili, čisto za mimogrede, mahnjeni na pisanje v runah, kdo je kje bil. Znan je napis: Ofram, Sigurdov sin, je vklesal te rune. Še nekaj sinov je ovekovečilo svoja imena in imena očetov, Tryggr je tudi rezljal rune, kakor še danes lahko beremo, ampak on je izpustil očetovo ime. Pritoževali so se drug nad drugim. Na enem grafitu, ki je nastal izpod rezila Vikingov, lepo piše: Thorni je zajebal. Helgi je to izrezljal (napisal).

Nekatere motijo primitivna sporočila na stenah. Tudi nič takega, česar zgodovina ne bi poznala! Arphocras hic cum Drauca bene futuit denario ali Arphocras je tukaj za denar dobro fukal Drauco, so zapisali stari latini. Myrtis bene felas oziroma Myrtis, dobro fafaš, je na steno dodal nekdo drug. Iz navedenega lahko sklepamo, da so prebivalci antičnega Rimskega imperija seksali tudi na prostem.

Stari Grki niso bili nič boljši. Sidromahos ima rit veliko kot cisterna, se je ohranilo na zidu iz časov starodavnih Aten. Še danes vemo za Sidromahos in njeno zadnjico.

Grafit z Metelkova mestoNa javnih površinah so se že stari Grki norčevali tudi iz svojih politikov. Vseeno politični grafiti še dandanašnji motijo naše vrle politike. Le zakaj?

Vzemimo samo en primer sodobnega grafita, na katerem je v angleškem jeziku spisana pritožba proti nekemu policaju Stanku. Če se nihče ne huduje zaradi pritožbe nad policajem, zakaj se je vedno znova potrebno hudovati nad pritožbami glede politikov?

Ah, ne smemo pozabiti niti na grafite prijateljev. V Pompejih lahko preberemo: Midva, fejst moška, prijatelja za vedno, sva bila tukaj. Če vas zanimata najini imeni sva Gaius in Aulus. Danes bi se sporočilo glasilo: Gaj in Aulus RTM. Seveda pa bi bilo njuno sporočilo v luči zadnjih razprav o družinskem zakoniku lahko napačno razumljeno kot napad na verska čustva.

Grafit z Metelkova mestoTakih napadov na verska čustva in politične veličine je bilo v zgodovini malo morje. Poznamo grafit, na katerem se najverjetneje rimski vojaki norčujejo iz zgodnjih kristjanov in križanja Jezusa Kristusa. Znan je tudi grafit iz grške grobnice, na katerem je cinično zapisano: Srečno vstajenje.

Grafite nekateri enačijo z vandalstvom. Znani vandali, ki so rezljali po freskah starih cerkva in drugih starodavnih objektov so bili denimo križarji. Praktično vse vojske naše zgodovine so zapustile za sabo vandalske napise, po možnosti so pri tem uničili kako posebej staro zgradbo.

Danes so ti grafiti znamenitost, ki si jo oglejujejo turisti. Verjetno se danes vsi strinjajo, da je bolj vandalsko, kot je praskanje grafitov, obstreljevanje znane Sfinge, pri čemer so Napoleonovi vojaki trajno uničili nos tega veličastnega spomenika.Grafit z Metelkova mesto

Torej, kaj na naših zidovih beremo takega, česar v tej ali drugačni obliki niso že zapisali naši predniki?

Naj za konec še enkrat opozorim na izvor besede grafit. Grafite so včasih praskali in rezljali v stene. Zato so se tudi ohranili. V pričujoči zgodi državnega pročelja na začetku teksta protigrafitni namaz res lahko prepreči nanašanje barv. Ampak kaj, ko se da grafit tudi izdelati tudi na starodaven način.

Če imajo ljudje veselje, da kupujejo razpršila z barvami, potem namesto zapravljanja državnega denarja predlagam preprostejšo rešitev. Naj grafitarji sami poslikajo stavbo. Če nič drugega, bo zanesljivo bolj zanimiva, kot je sedaj. Lahko bi bil tudi kak natečaj za najboljši grafit. Zakaj ne? Grafitiranje je umetnost. Navsezadnje pa vsakdo, ki opazuje grafite, lahko potrdi, da vandali praviloma ne čečkajo po grafitih.

Pričujoči grafiti se nahajajo v Metelkova mesto in neposredni okolici.

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information