Enohova knjiga in kako jo je mogoče uporabiti

fragment - Kumranski rokopisiPo objavi zapisa Starodavni astronavti in kje jih lahko (še vedno) občudujemo sem prejela nekaj sporočil, v katerih me sprašujete po Enohovi knjigi ali protestirate zavoljo njenega navajanja, ker gre za apokrifno delo. Niti ni tako apokrifna ta Enohova knjiga, kajti vseeno je še vedno prisotna v etiopski krščanski cerkvi. Vsekakor gre za izjemno temačen tekst, ki je zanimiv zavoljo opisov nenavadnih dogajanj, ki jih je prerok Enoh doživel. Enoh je bil Kainov sin, torej tudi Adamov vnuk, Metuzalemov oče in Noetov ded. Kristjanom se zdi Enohova knjiga celo izrazito blasfemična, kar je najverjetneje pogojevalo, da je bila umaknjena iz Stare zaveze.

Enohova zgodba se prične v življenjskem obdobju, ko naj bi se Slovenci po novem pričeli upokojevati. Neke noči sta ga zbudili dve visoki, bleščeči bitji. Njuna obraza sta sijala kot sonce, oči so se zdele Enohu kot prižgane svetilke. Iz ust jima je bruhal ogenj. Oblečena sta bila v oblačila podobna perju, imela sta vijoličasta stopala in krila, ki so sijala bolj kot zlato. Ti dve bitji sta vzdignili Enoha in mu iz zraka kazali veliko morje.

Toliko je še uspel povedati svojim sinovom, preden sta ga bitji odpeljali, naj ga le – ti ne iščejo. Stara zaveza natančno omenja Enoha, ki je komuniciral z bogom neposredno in brez vseh posrednikov. Verjetno je bilo iz tega razloga potrebno določiti, kdaj naj bo Enoh pripravljen za to komuniciranje, zato je „v znaku svetlobe“ prejel tisto, kar danes imenujemo za hebrejski koledar.

Enohova knjiga je burila domišljijo mnogih in jo buri še danes. Iz nje izvemo, kako je nastal koledar, po Enohovih opisih letenja nad morjem pa so mnogi sklepali, da je Enoh opisoval mesto, kjer naj bi se včasih nahajala izgubljena civilizacija Atlantida. Sama knjiga je vsestransko uporabna in v pričujočem prispevku bomo pokazali nekaj teh načinov.

 

Povratek Enohove knjige

fragment iz Enohove knjige v starogrščiniJames Bruce je kar 12 let raziskoval Afriko in poleg potopisa je Evropi predstavil tudi Enohovo knjigo. Njegovo življenje je bilo polno tragedij in čudnih naključij, k čemur bodo nekateri porekli, da naključij v življenju ni. Kakorkoli, Robert Bruce je bil iz znane škotske aristokratske družine, pa je vseeno želel študirati teologijo. Njegov oče ni bil enakega mnenja, saj je želel, da sin študira pravo. Nekako se nista ujela, Robert je doživel živčni zlom in si po okrevanju zaželel raziskovati daljne kraje. Ampak ljubezen je naredila svoje, Robert se je poročil, nakar mu je umrla žena, nekaj let za njo pa še oče. Ker je imel dohodkov več kot dovolj, je pričel potovati in preučevati stare zapise.

Med službovanjem (bil je konzul) v Alžiriji se je seznanil z ranokrščanskimi zapisi, saj mu je ideja, da bi odkril izvir reke Nil splavala po vodi. Kajti nekako ravno v tem času so ta izvir tudi odkrili. Odpotoval je v Abesinijo, kjer je našel ep Kebra Nagast ali Knjigo o slavi kraljev (ali Knjiga kraljev). Ta ep vsebuje tekst, iz katerega sledi, da je bila Skrinja zaveze prenesena ravno v Abesinijo (današnjo Etiopijo), v kateri je nekdaj kraljevala legendarna kraljica iz Sabe. Skrinja je nekako odšla iz Judeje na pot z njo in njenim sinom, ki ga je menda imela s samim kraljem Salamonom.

Bruce je predvideval, da Enohova knjiga vsebuje izjemno škandalozen tekst o angelih in njihovem spolnem življenju ter da je ravno ta razlog botroval k izločitvi te knjige iz korpusa Stare zaveze. S samo knjigo se je potem le seznanil v Abesiniji in jo skupaj s svojim potopisom predstavil tedanji javnosti. Ne potopis in ne Enohova knjiga nista zbudila večjega zanimanja. Bruce je bil že pokojni, ko so opisi angelov in njihovega pojmovanja seksualnega življenja v Enohovi knjigi postali predmet zanimanja javnosti. Gre za znano zgodbo o tem, kako so si jemali zemeljske hčere za žene in za povrh še ostale poučevali, kako naj uživajo v spolnosti.

Bruceva verzija Enohove knjige pa ni bila edina. Kasneje je bila ponovno odkrita denimo slovanska verzija iz 3. st. n. št. Enohove skrivnosti. Fragmenti tega, kar danes poznamo kot Enohovo knjigo, so bili najdeni v Kumranu in so spisani v armejšini. Najdeni so tudi fragmenti tekstov iz kasnejšega obdobja, ki so bili spisani v starogrščini in latinščini. Skratka, obstaja več verzij Enohove knjige, ki pripadajo različnim obdobjem in različnim avtorjev.

 

Uporaba v verske namene

Enohova knjiga spada tudi med apokaliptično literaturo. Vsebuje tako napoved potopa kot grožnjo pred ponovnim uničenjem sveta. Je tekst, na podlagi katerega je bil najverjetneje kasneje oblikovana podoba pekla. Enoha sta že prej omenjeni bitji odpeljala na čuden kraj in mu pokazala globok, teman prepad, v katerem je tekla žareča reka, na dnu so goreli straši ognji. V prepadu so se odvijala grozljivo okrutna mučenja, angeli so mučili zapornike s strašnim orožjem. Niso imeli niti trohice usmiljenja do zapornikov, kot opisuje Enoh. Sam jim je dejal: „Joj, kako strašen je ta kraj!“ In odgovorili so mu: „Enoh, to je kraj za tiste, ki ne spoštujejo boga in ki so na zemlji delali slaba dela.“

Hkrati Enohovo knjigo mnogi uvrščajo v mileniarizem. Za mileniarizem je značilno mnenje, da bo enkrat v prihodnosti (kdaj točno, se seveda ne ve, vsekakor pa se bo zanesljivo zgodilo) nastopilo obdobje, ki bo trajalo 1.000 let in takrat bodo vladali svetniki. Mnenja se krešejo le glede tega, bo to obdobje vladavine svetnikov nastopilo po drugem Odrešenikovem (Jezusovem) prihodu na Zemljo ali pač šele v času po poslednji sodbi. Pri čemer ni povsem jasno, komu točno naj bi svetniki po izrečeni poslednji sodbi vladali, če je poslednja sodba takorekoč zadnje dejanje v zgodovini človeštva.

Mileniarizem izhaja iz (danes apokrifne) Enohove knjige, Knjige razodetja (XX) in Danijelovih spisov (VII). Kot vsako versko gibanje, kar milieniarizem v bistvu je, vsebuje prerokbe in bistvena je tista, ki vedno znova išče čas, v katerem naj bi nastopil konec sveta. Najprimernejše obdobje je seveda konec tisočletja, s koncem tega menda stopamo naravnost v zadnje obdobje, v zadnje tisočletje obstoja človeštva.


 

Uporaba v družbeno - politične namene

Vendar se je do sedaj po krščanskem štetju časa že dvakrat izkazalo, da je tisočletje minilo in novo nastopilo z rompom, pompom ampak brez obvezne apokalipse. Kar pa vsekakor ne ovira pristašev mileniarizma v njihovem prepričanju o bližajočem se koncu sveta. Ob pričetku prejšnjega tisočletja je imel mileniarizem največ pristašev med revnim prebivalstvom, med kmeti. Kajti mileniarizem vsebuje tudi izrazit družbeni naboj, saj njegovi pristaši verjamejo, da se vladavina oblastnikov končuje, da bodo ljudje pod vladavino svetnikov živeli v pravičnejšem družbenem redu. Zato nas ne more čuditi, da se med mileniaristi vedno znova najdejo ljudje, ki pozivajo k drugačni družbeni ureditvi, s čimer postanejo s stališča oblastnikov prevratniki, ki jih je nujno potrebno onemogočiti ali celo ubiti, razen seveda v primeru, ko mileniarizem ne služi neposredno ciljem oblastnikov v določenem obdobju.

Primer za sodelovanje z oblastniki v imenu njihovih ciljev sta Peter Puščavnik in Valter brez imetja, ki sta pozivala kmete k zavzetju Jeruzalema. Slabše jo je odnesel Joahim Fiorski (iz Fiore), ki so ga razglasili za mistika, kar naj bi pomenilo, da je on nekaj razumel, drugi pa itak ne. Takih mistikov je bilo pa veliko, zatorej se z deli večine njih ljudje niso pretirano obremenjevali. No, Joahim je propagiral malodane radikalni komunizem, saj je verjel, da bo v obdobju Svetega duha (to obdobje je seveda vrhunec vseh obdobij v človeški zgodovini) vsak posameznik prostovoljno pristal na revščino ter se odpovedal vsakršni lastnini. Cerkve vsekakor ni bila navdušena nad njegovimi zamislimi, denimo da v tem obdobju ne bo več duhovščine in ne same Cerkve, zakramenti ne bodo več potrebni in tudi sama Biblija ne, saj bodo ljudje živeli v sreči in veselju, ki je nobena oblast (tudi te več ne bo) ne bo grenila.

S svojo glavo pa je spodbujanje k uporu plačal Thomas Müntzer. Uprl se je Cerkvi in tudi tedanji oblasti, podpiral je reformacijsko gibanje. Verjel je v družbo, v kateri bodo nekega dne vsi enakopravni. Zavoljo njegovih idej ga mnogi uvrščajo v skupino predmarksističnih (krščanskih) komunistov. Zagovarjal je tezo, da je očiščenje družbe proces, ki poteka na dveh ravneh. Prva je notranja, v samih sebe je potrebno najti notranjo luč, ki jo je vsakomur izmed nas dal sam Stvarnik. Na družbenem nivoju pa je potrebno izvesti revolucijo, ki bo izbrisala vsakršne razlike med ljudmi (predvsem socialne). Ker je hitro ugotovil, da se sprememba ne bo zgodila sama od sebe, je spodbujal nemške kmete k uporu, ki je izbruhnil leta 1524 in se nadaljeval še leta 1525 v veliki nemški kmečki vojni.

Kmečki upor je bil zatrt. Proti Müntzerjevim idejam je nastopil tudi sam Martin Luther ter celo pozval kneze, naj zadušijo upor kmetov, sam upor pa je ostro obsodil. Thomasa Müntzerja so ujeli. Kot je bilo to tedaj v navadi, so ga najprej okrutno in nečlovečno mučili ter še istega leta ubili.

V današnjih časih se idejam mileniarizma približujeta dve verski skupnosti, Adventisti sedmega dne in Jehovove priče. Tako da nikakor ne moremo trditi, da Enohova knjiga tudi v današnjem času nima nobenega vpliva oziroma da so Enohove ideje povsem pozabljene.


 

Uporaba v NLP namene

fragment iz Kumranskih rokopisovMetuzalemovemu sinu, Lamehu, se je rodil nekoliko čuden otrok in Metuzalem, ki ni najbolje vedel, kaj naj stori, je pričel iskati svojega očeta. Predzgodba vsega skupaj je seveda ta, da so se „stražarji“, padli angeli ali kakorkoli že imenujemo božje sinove, radi poveselili skupaj z zemeljskimi hčerami. Lameh je bil razvran, potožil je svojemu očetu Metuzalemu, da njegov otrok bolj izgleda kot otrok stražarja oziroma angela kot pa njegov otrok, kajti menda je to sklepal po očitnih znakih. Sam je bil temnopolt, večina prebivalstva tudi, otrok je bil svetlopolt. Ljudje, kjer je živel, so imeli temne lase, otrok pa nenavadno svetle. In tako dalje seveda, otrok pač ni bil podoben ne mamici in ne očiju.

Metuzalem je Lameha tolažil, da je otrok vseeno njegov, ker tudi to ni pomagalo, je sklenil, da bo poiskal svojega očeta Enoha. Tega so predhodno oni dve bitji odnesli in ga je bilo kar težko najti, vendar je Metuzalemu uspel tudi ta podvig. Med srečanjem je Enoh doživel vizijo. Naročil je Metuzalemu, naj otroka poimenuje Noe in prepriča Lameha, da gre za njegovega sina. Kar ni bilo vse, kar je Enoh videl v svoji viziji. Predvidel je, da bo svet doživel potop, toda Noe in njegovi otroci bodo rešeni pokvarjenosti, ki je zajela zemljo. Noe je tako postal oče nove človeške rase, za povrh je pa še rešil živalstvo in rastlinstvo pred propadom.

Zanimiva pa je tudi zgodba, ki sega v čas Jareda, Enohovega očeta. Ta zgodba pojasnjuje, kako so angeli postali stražarji. Z gore Hermon je prišlo okoli dvesto uporniških angelov in ti so imeli spolne odnose z zemeljskimi hčerami. Posledično so se tem rojevali „velikani“, ki pa so imeli nenavadno potrebe po tem, da so ubijali in jedli ljudi.

Uporniški angeli so ljudi tudi učili, kako je potrebno taliti rudo in pridobivati kovine. Bili so poborniki kontracepcije, ženske so učili, kako naj se polepšajo z nakitom in šminkanjem, izvajajo obredno magijo ipd.

Večina pristašev teorije, da so Zemljo nekoč obiskali obiskovalci iz drugega planeta, ki so tukaj delali genetske eksperimente, bo v zgodbah o angelih, ki so imeli otroke z zemeljskimi hčerami ter o nenavadnem otroku Noetu našla potrditev svojih teze. Vsi, ki v starih zapisih iščejo (in tudi najdejo) plovila, ki so bila izjemno tehnološko dovršena, vam bodo tudi na podlagi Enohove knjige zatrdili, da ta knjiga dejansko vsebuje opis strašnih orožij, skafandrov in naprav za letenje.

Skratka, Enohova knjiga je resnično vsestransko uporabno čtivo. Ideje, ki jih vsebuje, so vplivale na mnoge ljudi v različnih zgodovinskih obdobjih. Opisuje Enoh čudeže, svari pred katastrofo ali v bistvu pripoveduje o pripadnikih izvenzemeljske civilizacije? Odločite se sami.

Lep dan vam želim!

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information