Bog kot človek? (1/3)

Detajl s freske v Sikstinski kapeliPo prvi predstavitvi knjig Dangober, Spopad pri Opozorilniku, dobivam sporočila, v katerih me sprašujete, kaj točno sem na predstavitvi govorila in kdaj bo naslednja predstavitev. Hja, povedala sem marsikaj. Kdaj bo naslednja predstavitev, ne vem. Trenutno se zdravim in to ob 8-urnem delavniku (oja!), pišem nadaljevanje Dangobercev, povrh vsega pa še novo knjigo (o tem čez nekaj dni). Predvsem zaradi prvega razloga sem se odločila, da se sama več ne bom ukvarjala s tem, da bi organizirala še kak dogodek, vsaj v naslednjih nekaj mesecih zanesljivo ne. Da pa ne bi bili ostali prikrajšani, bom v treh nadaljevanjih povzela del predstavitve o povezavi med Dangoberjem in Raëlijanstvom tako iz lanskoletnega Rikona kot iz zadnje predstavitve v Postojni.

Raëlijanstvo je definitivno religija. In to ne kakršnakoli, gre za ateistično vero. Za razliko od ostalih ver Raëlijani ne verjamejo v boga, verjamejo v stvarnika oziroma stvarnike, ki so nas ustvarili z znanstvenimi metodami. Mi smo potomci njihovih izdelkov. Življenje na Zemlji po njihovem mnenju ni rezultat evolucije ali delovanja boga, ustvarjeno je bilo od visoko razvite civilizacije iz drugega planeta. Bog v smislu, kot ga večina od vas pozna, torej ne obstaja. Bog so ljudje, znanstveniki iz drugega planeta in mi smo potomci njihovih eksperimentov.

Raël

Začetnik Raëlijanstva je Claude Vorilhon, ki je danes bolj znan po svojem drugem imenu, Raël. V svoji knjigi Resnična podoba Boga opisuje, kako je spoznal enega od vodij znanstvenikov, ki so ustvarjali življenje na Zemlji. Ta mu svoje ime zaupa kasneje in tako še ostali izvemo, da se je Raël pogovarjal s stvarnikom oziroma znanstvenikom po imenu Jahve.

Zveni znano, kaj?

Še bolj zanimiva je življenjska pot samega Raëla. Pri petnajstih je odšel od doma in se sprva posvetil glasbi. Izdal je kar 5 albumov in je avtor preko 200 pesmi.

Glasba ni bila njegova edina strast. Raël je tudi dirkač. Ker ni imel denarja za dirkanje, je pričel delati kot športni novinar, kasneje pa ustanovil celo svoj avtomobilistični časopis. Sodeč po uspehih, ki jih je dosegel kot dirkač, je Raël eden od najhitrejših verskih vodij našega sveta.

Njegovo življenje se je korenito spremenilo 13. decembra 1973 v vulkanskem parku osrednje Francije, Puy de Lassolas. Tam se je tedaj še Claude Vorilhon srečal z Jahvejem, z njim opravil nekaj pogovorov in potlej sprejel misijo, ki mu jo je naložil Jahve. Od tedaj ima novo ime, kot Raël informira človeštvo o Jahvejevem sporočilu in pripravlja ljudi na sprejem stvariteljev, ki se odzivajo na ime Elohimi. Ti želijo, da jih sprejmemo brez vsakega misticizma in strahu, vsekakor pa s hvaležnostjo.

V Knjigah Spopad pri Opozorilniku je Raëlovo srečanje opisano v poglavju Trčki. V Dangoberju se Raëlijani imenujejo proznanstveniki in srečanje njihovega liderja se je zgodilo prej, kot to opisuje Raël. Pač umetniška svoboda, kaj naj drugega rečem.

 

Sedaj je čas, da prenehamo verjeti in pričnemo razumeti

Kamenodobna umetninaJahve se je prav potrudil z razlagami, ki jih je podajal Raëlu. „Mi smo tisti, ki smo ustvarili vso življenje na Zemlji,“ mu je rekel. Govoril mu je, da smo ljudje zamenjali svoje stvaritelje za bogove. Ter priznal: „Mi smo bili povod za nastanek vaših glavnih religij... Zdaj ko ste dovolj razviti da to razumete, bi radi z vami preko ambasade uradno vzpostavili stik.“

V Dangoberju se referenca na to zmedo, ki smo jo baje povzročili ljudje, ki vse napačno razumemo, nahaja v poglavju Nedelujoče vse, kjer Četrti Nadzornik Ap'O'L (po naše Apolon) pravi: „Pobrkljali so vse, kar se je pobrkljati dalo.“

Mi smo torej tisti, ki smo krivi za nesporazum. Naši stvaritelji vsekakor ne. Mi smo napačno razumeli, da Elohim ni ednina temveč množina, da ne gre za enega temveč za več oseb, bogov, če želite. V Dangoberju so zato glavne osebe na strani Dangobercev poimenovane z imeni tistih civilizacij, ki so si svoje bogove predstavljale kot nadnaravna bitja s povsem človeškimi lastnostmi. In med vsemi temi prepričljivo prednjačijo antični Grki, katerih bogovi so počeli vsemogoče, se prepirali, ljubili, varali, ubijali, predvsem pa so radi uporabljali ljudi za to, da so preko njih obračunavali drug z drugim.

 

 

Elohim, beseda, ki je v nekaterih Biblijah napačno prevedena z „Bog“, pomeni v hebrejščini „tisti, ki so prišli z neba“ in je množinska oblika samostalnika. V kasnejših prevodih so besedo Elohim preprosto zamenjali z Bog in s tem naredili veliko napako saj so izkrivili pomembno dejstvo. Množino so zamenjali z ednino in tako najprej več „bogov“ zamenjali z enim, ter seveda spremenili preprost pomen z mističnim.

 

Naši stvaritelji, Elohim, so dopustili, da sami napredujemo. Lepo, moram pohvaliti to njihovo odločitev. Stike z nami pa so obdržali preko prerokov, denimo preko Mojzesa, Mohameda, Bude in samega Jezusa. Naloga prerokov je bila jasna. Na stopnji razumevanja, kot je bila dana neukim, nepismenim ljudem, so jim morali prenašati sporočila naših stvarnikov.

Sikstinska kapela - detajlNo in tako smo ljudje potlej nekako uspeli napredovati tudi brez vmešavanja naših stvariteljev. Kot lahko sklepamo iz Raëlovega pisanja, je bil Jezus predzadnji prerok, on sam pa zadnji. Naslednjega torej ne bo, kar je ob siceršnji navadi naših stvarnikov, da pošiljajo preroke, kar zlovešča napoved. Zveni kot zadnje opozorilo ali nekaj podobnega. Kakorkoli, naloga, ki jo ima Raël je tudi jasna. Razširiti mora sporočilo Elohimov po vsem svetu in pripraviti naš svet na odločilno dobo, to je dobo razodetja.

Ja, lahko smo veseli, da živimo v tako odločilnih in pomembnih časih!

Bog po Raëlu v smislu nekega nadnaravnega bitja ne obstaja. Obstajajo pa naši stvarniki, ki pa več kot očitno tudi „pobrkljajo vse, kar se pobrkljati da.“ To zadnje, odločilno osveščanje, naj bi potekalo znova preko religije. Raëlijanstvo, še enkrat ponavljam, je nedvomno religija in kolikor je meni znano, so Raëlijani tudi vpisani v slovenski register ver.


 

Ampak zakaj ravno religija?

Ja, točno to vprašanje, zakaj ravno in spet religija, sem si med preučevanjem Raëlijanstva zastavila tudi sama. Odgovor je na videz povsem preprost. Raëlijanstvo je vera nad verami, religija vseh religij. Jahve, eden od naših stvariteljev, torej znanstvenik, je vztrajal, da mora biti njegovo (njihovo) sporočilo predano preko religije. Vendar ta religija mora biti ateistična, brez kakršnekoli primesi misticizma. Prejšnje niso bile take, ampak sedaj, ko smo ljudje bolj napredni, nam misticizem ni več potreben.

Hkrati pa Jahve, ki je sicer silno napreden in dobrodušen, vsem nam želi dobro, rahlo zagrozi: „Tistih, ki vam bodo pomagali, ne bomo pozabili, in tistih, ki vam bodo delali težave, prav tako ne.“

Pri pisanju Dangobercev sem se postavila na stališče, da je vse, popolnoma vse, kar je zapisal Raël, resnica. Vendar pa sem bila pozorna na te grožnje, implicitne in eksplicitne, ki jih domnevni stvaritelj, Jahve zelo rad in pogosto uporablja pri predajanju svojega sporočila. Zato so vesoljci, s katerimi so proznanstveniki v stiku predstavljeni kot – sovražniki.

Vem, da mnogim Raëlijanom taka „podoba Boga“, naj nekoliko parafraziram, ne bo všeč. Vendar pa iz Raëlovih knjig dobimo kar nekaj dokazov o tem, da Jahve ni neko prijazno in razumevajoče bitje. Kot pravi ena od glavnih oseb v Dangoberju, Eva, Dangoberci niso dobri strički in tetke iz vesolja.

Ustavimo se za trenutek pri Jahvejevi zahtevi, da mora biti njegovo sporočilo podano preko religije. Pa dobro, Jahve, kaj niste Elohimi do sedaj že zanesljivo ugotovili, da je vsak poizkus razsvetljevanja človeštva preko religije spodletel v smislu tehnološkega napredka?

Zgodovina vrvi od dokazov o tem, kako so religije v posameznih obdobjih dobesedno in izrecno zatirale znanost, v katero naj sedaj, topogledno Raëlovemu sporočilu, verjamemo. Lepo prosim, matematika v Indiji je skoraj propadla zavoljo vedskega učenja. Krščanstvo pozna temačni srednji vek, sežiganje čarovnikov in spomnimo se, tudi znanstvenikov. Še pomnite, tovariši, kako so tedaj skurili Giordana Bruna v imenu vere? Se še spominjamo, kako je inkvizicija mučila znanstvenike?

Zakaj potem spet religija? Morda zato, ker stvarniki ali „stvarniki“ pričakujejo do nas poslušnost?

 

Kakšna je prava podoba človeka - stvarnika?

Kakšna je torej „prava podoba Boga“? Je to človek z drugega planeta, znanstvenik, ki pričakuje od svojih izdelkov pokorščino in slepo hvaležnost ali kako drugače razumeti Raëlovo pisanje?

No, Jahvi, za katerega predvidevam, da ne bere mojih zapisov, ampak vseeno si drznem, toplo priporočam, naj spremeni svojo taktiko.

Najprej o tem, zakaj si drznem nagovarjati Jahveja osebno. Če se postavim na stališče, da Raël govori resnico, potlej se kot človek počutim enakovredno svojemu domnevnemu stvarniku. Kajti če sem ustvarjena „po njegovi podobi“, kot to sam trdi, potlej se držim enostavnega napotka, ki izhaja iz hermetizma, to je, da je bog v meni in ne zunaj mene. Filozofija pač in to renesančna, ampak vseeno miselnost, ki je vredna upoštevanja in prebiranja.

Če je ideja, da je Bog v bistvu človek blasfemična za vernike ostalih religij, koliko je potem ideja, da se človek lahko pogovarja s stvariteljem – človekom povsem brez religioznega vodje blasfemična za Raëlijane?

Po moje kar zelo, kajti če imata Jahve v domnevno „zgrešeni obliki“, ki jo uporablja krščanska religija, to je v podobi nadnaravnega bitja, in Jahve kot prijeten Raëlov sogovornik kaj skupnega, je to, da se ne želita pogovarjati neposredno ampak zgolj in izključno preko „pooblaščenih“ oseb, to je prerokov. Sam po sebi se nekako ne odziva. Recimo če sedaj stopim na cesto in ga pričnem klicati, se zanesljivo ne bo odzval. Tovrstna neodzivnost bogov je znana iz vseh religij, za kar ima vsaka religija tudi pojasnilo. Bog komunicira preko posrednikov, z redkimi izbranci pa neposredno. Tako je to bilo v času „zmote“ in tako to očitno bo ostalo tudi v „dobi razodetja“. Naj parafraziram, prej Bog, sedaj stvarnik – človek namerava obdržati enake navade. Kaj smo potlej ljudje v pojmovanju stvaritelja pravzaprav zgrešili in ali si skozi zgodovino, skozi posamezne religije res napačno predstavljamo stvarnika?

No, da bo stvar še bolj zanimiva, moji predniki niso „modeli“, ki bi bili najboljši in s katerimi je Jahve kot vodja znanstvenikov, ki so ustvarjali življenje na zemlji, zmagal na posebnem tekmovanju. V Dangoberju ima podobno vlogo, kot jo ima Jahve pri Raëlu, Prvi Kreator in Vrhovni Nadzornik Lot-An-El, ki je v poglavju Trčki ogorčen, ko izve o tem „tekmovanju“ za najboljši model človeka. Več o tem tekmovanju pa v prihodnjih zapisih. Zatorej, ker sem po izvoru „manjvreden“ izdelek, si drznem topogledno Raëlovemu nauku to, kar mi pripada – kot človek se obrniti na človeka. In ta človek – stvarnik, se mi nikakor in niti slučajno ne bo odzval.

 

 

Odlomek iz poglavja Trčki

 "Ne pred njimi, pred... Poslušaj, bom začel približno na začetku. Ti ljudje delijo naokoli zastonjkarico, dal sem ti jo, opisuje to silno srečanje z vesoljci. Gre tip, ta njihov lider, na sprehod in puf! Kar naenkrat eto njih! Vesoljci predenj, on sveto besedo v rokah, menda so mu telepatsko tako naročili. Si moreš misliti, ono debelo buklo je trogal s sabo na neko brdo, skoraj je dušo spustil, ampak svete besede ni spuščal iz rok. In se vmes čudil samemu sebi, zakaj ves čas hodi, zakaj prekleto si ni vzel s sabo pijače, zakaj vendar hodi po kamenju v sandalah s sveto besedo v rokah. Ampak njega je vleklo navzgor in to nezadržno. In puf, vesoljci predenj!"

"Ma daj, saj to je neumno!", se je režal Are.

"Jebemti da niti ni! Kako so vesoljci prišli gor, pojma nimam, ampak so. Nakar so užgali debato. Zanimiva reč, vse so mu razložili, kazali so mu v sveto buklo, mu razlagali, kdaj so nosili skafandre in kdaj jih niso. Kdaj so maltretirali ljudi in kdaj malo manj, kako so papcali pečene odojke in podobne jedi na žaru. Vse ti piše v knjigi, natančno se menda vidi, kdaj so imeli skafandre. Menda so nas izdelali."

"Čakaj... Ustavi se! Izdelali?", se je namrščil Lot.

"Saj me razumeš? Oni so nas izdelali, so rekli liderju, še celo tekmovanja so imeli, katera njihova skupina bo izdelala boljši model človeka. In so zmagali oni doli, ki se tolčejo vse od vojne dalje za svojo sveto zemljo, oni so menda najbolj razviti. In tista zemlja je definitvno njihova, jim jo je sam bog dal. Res je tako, pravi lider, samo da ni bil bog, vesoljci so jim je dali za nagrado, ker so bili pridno in so jih vedno ubogali. Pa še na tekmovanju so zmagali z njimi."

"Kar tekmovanja so imeli?", se je tresel Lot od besa. "Tekmovanje?!"

 

Toda nič za to, morda bo pa kdo sporočil njegovi „pooblaščeni osebi“ moj predlog. Moj predlog je naslednji. Dragi Jahve, šolskemu sistemu nič ne manjka in vse države na tem svetu, ki imajo dober šolski sistem, so tudi tehnološko napredovale. Brez misticizma, kot ti sam praviš, brez pokornosti, ki jo priporočaš, ampak vsekakor s hvaležnostjo! Kajti mi vsi, dragi Jahve, smo kot odrasli ljudje hvaležni svojim učiteljem, ker so nas oborožili z znanjem, zaradi katerega smo sposobni živeti in preživeti v tem času, v tej „dobi razodetja“. Sodoben in civiliziran človek, dragi Jahve, skloni glavo pred avtoriteto, ki temelji na znanju, ne pred nekom, ki uporablja argument moči namesto moči argumentov. Smo pač napredovali, kot ste si Elohimi želeli, vsaj za nekatere od nas to velja. Biti enak Bogu, ne popuščati pred angeli in kerubini, ne pristajati na drugo mesto temveč se izenačiti z njimi, je temeljna misel, dragi Jahve, ki je svojčas povzročila nastanek renesanse, tega svetlega obdobja, ki je v središče vseh naših dejavnostih postavil človeka. In tiste miselnosti, ki je Evropo iztrgala iz mračnjaštva in jo naredila za kulturen in civiliziran kraj.

Na, da ne bo potlej kdo naokoli govoril, kot bi rekli Dangoberci, da smo vsi kar brez predlogov in da nočemo sodelovati.

Ampak, veste, iz Raëlovega pisanja izhaja nekaj drugega. Namreč da so bila obdobja v človeški preteklosti, v katerih so se stvarniki bali našega znanja in so ga potlej tudi okrutno izkoreninili.

Prihodnjič o Jahvejevi obsedenosti z „najboljšimi modeli“ ljudi ter o njegovi okrutnosti do izbranega ljudstva in ljudstev, ki so njegovim izbrancem stopila na pot. Razen seveda, če me ne bo Jahve, kot to sledi iz Raëlovega pisanja in svetih spisov, ki jih sam delno priznava za resnične, prav odločno kaznoval zavoljo dolgega jezika. Ampak mislim, da je po zadnjih sporočilih dovolj napredoval tudi sam, da sedaj že lahko razume, da imamo potomci njegovih izdelkov tudi pravice in ne samo dolžnosti. Ergo, naslednji blog v ponedeljek, v njem med drugim tudi o tem, zakaj pa je Raëlijanstvo po krivici označeno kot nesprejemljiva vera in zakaj velja Raëlijanom tudi prisluhniti in to pozorno prisluhniti.

Če pa koga zanima Raëlijanstvo, naj obišče njihovo spletno stran!

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information