Bog kot človek (3/3)

The Spaceships of EzekielVečina ljudi, ki je utegnila prebrati Raëlovo knjigo Resnična podoba Boga, je vsaj sodeč po sporočilih, ki jih prejemam, prepričanih, da je Raël spisal pravzaprav ZF knjigo in da je dobro razložil nekatere odlomke iz Stare zaveze. Je temu res tako? Je Raël toliko inovativen ali pa obstaja možnost, da je preplonkal svoje ideje? Je mogoče njegovo pisanje, kot nekateri to počnete, gladko označiti kot laž? Ali pa dejansko govori resnico? Ali je možno najti dokaze v prid temu, da se je nekdo v preteklosti vmešaval v človeško zgodovino in pri tem uporabljal tehnologijo, ki smo jo sposobni razumeti šele danes, v „dobi razodetja“, kot naš čas imenuje Jahve? Je možno dokazati, da Stara zaveza resnično vsebuje opise naprav in plovil, s katerimi so osebe, recimo jim stvarniki ali Elohimi, ščitili Izraelsko ljudstvo med pohodom preko morja v puščavo vse do obljubljene dežele ter jih po poti še nahranili?

Erwin Chargraff je modro dejal, da so se redko kje ljudje razveselili, ko so izvedeli, da so nastali iz opice, kajti do sedaj so menili, da jih je ustvaril sam Bog. K temu je treba dodati, da je razočaranje verjetno še večje, če ti nekdo pove, da nismo niti rezultat veličastne evolucije temveč izdelek nekega znanstvenika z drugega planeta. Kaj je res in kaj ni, se boste morali odločiti sami.

Božje kočije

starodavni astronavt, relief iz Južne AmerikeLeta 1968 je Erich von Däniken objavil knjigo Chariots of the Gods. Knjiga je postala svetovna uspešnica in bolj kot je bila uspešna, bolj je bil njen avtor izpostavljen pritiskom tudi s strani Cerkve. Sam Däniken izhaja iz verne družine in je bil tudi sam zelo veren. Njegovo vero je omajal obisk Južne Amerike, kjer je našel dovolj materiala, da je postavil teorijo o obiskovalcih iz vesolja, katerim so denimo namenjene znane linije iz Nazce. Te geoglife ali linije je leta 1947 odkrila nemška matematičarka Maria Reiche. Däniken je s svojo uspešnico povzročil, da je Nazca postala svojevrstna turistična atrakcija, z njo pa tudi mnogi arheološki ostanki ameriških Indijancev, ki jih je njegova knjiga proslavila po celem svetu in posredno pomagala uvrstiti na seznam svetovne kulturne dediščine. Linije iz Nazce so bile denimo šele leta 1994 uvrščene na seznam svetovne kulturne dediščine Unesca, kar samo po sebi zgovorno priča o neznosno podcenjujočem odnosu zahodnega, „razvitega“ sveta do kultur starih Indijancev.

O samem delu Ericha von Dänikena ne bi na dolgo in široko razpravljala. Osredotočila se bom samo na dve stvari. Prvo, v šoli so nas učili, da so evropski osvajalci naleteli na ostanke civilizacij iz preteklosti, da pa so bili domorodci večinoma pripadniki „primitivne“ družbe, da niso poznali denimo kolesa in da niso bili pismeni. Kar ni niti najmanj res. V knjigah Ericha von Dänikena boste našli verjetno najbolj odločno obsodbo kolonializma in dokaze, da se nad Indijanci ni zgodil samo genocid v smislu množičnih pobojev, da se je zgodil tudi kulturni in civilizacijski genocid, ki mu ni para v zgodovini človeštva. Ne samo, da je inkvizicija izvajala okrutna in nečloveška mučenja Indijancev, misijonarji so veselo skurili indijanske knjige, kajti njihovo pismenost so imeli za „hudičevo delo“. Indijanci so poznali celo zobnike in so jih uporabljali pri svojih koledarjih, ostanki njihovih mest so prava poslastica za vse ljubitelje teorij o tem, kako so prišleki iz vesolja vplivali na razvoj človeštva. Vendar o vsem, kar trdi Däniken, kdaj drugič ali pa si v knjižnicah izposodite katero izmed njegovih del. Dokaze, da so na arheoloških ostankih Južne Amerike upodobljeni prišleki iz vesolja, si vsekakor velja ogledati.

Drugo, svetovna uspešnica Ericha von Dänikena je definitivno nastala pred domnevnim srečanjem Raëla z Jahvejem, ki se je zgodilo leta 1973. Oba, tako Däniken kot Raël citirata iz Stare zaveze več ali manj iste pasuse. Kar naj bi bil za mnoge ultimativni dokaz, da je Raël enostavno preplonkal od Dänikena in zadevo razložil po svoje.

Je temu res tako?

Staro zavezo mnogi pojmujejo kot skup besedil, ki se skozi zgodovino ni menjal. Kar sploh ni res. Tudi Stara zaveza je enako kot mlajši sklop tekstov, Nova zaveza, skozi zgodovino doživljala spremembe. Do usodne redakcije Stare zaveze je prišlo v prvih stoletjih našega štetja v Jamniji. Sofori (prepisovalci tekstov) so se menda bali izgovarjati in pisati besedo Jahve, zato so ga predelali v Adnona in Elohima. Kakorkoli, takrat so iz zbirke tekstov izločili 7 knjig, ki so jih spisali Judje iz Aleksandrije, obdržali so jih 24. In ta sklop teh 24 tekstov je Stara zaveza, kot jo poznamo danes.

Stara zaveza je pisana v starohebrejščini, delno v armenščini in grščini. Iz teh tekstov v kasnejših stoletjih dobimo prevod v grščino Septuaginto in iz nje latinski prevod Vetus latino. Ker naj ti prevodi ne bi bili ustrezni, sledi zasuk k izvornim jezikom, zavoljo česar dobimo nov prevod v latinščino, ki je znan pod imenom Vulgato. Prav na Vulgati temelji večina prevodov v druge jezike, danes pa se menda spet prevaja izključno iz izvornih tekstov. Koliko in kaj se je ob tem prevajanju izgubilo, lahko samo ugibamo.

The Spaceships of EzekielKdorkoli citira Staro zavezo, najverjetneje ne pozna starohebrejščine, armenščine in starogrščine in najverjetneje bere starozavezne tekste iz prevoda v svoj jezik, ki spet najverjetneje temelji na Vulgati. Tako je seveda možno in mogoče, da dva avtorja navajata povsem isti tekst, navsezadnje česa drugega niti ne moreta navajati, saj ne obstaja denimo verzija Stare zaveze ta ali ona, obstajajo samo različni prevodi istega sklopa tekstov.

Razlika med Dänikenom in Raëlom je v nečem drugem. Medtem ko prvi kritično in celo na nekaterih mestih obtožujoče interpretira pasuse iz Stare zaveze, išče Raël neka prijetnejša pojasnila in celo opravičila za okrutne zahteve stvariteljev do tedanjih ljudi. Malce jih je pač zanimalo, če jih imajo ljudje še radi, pa so ukazali Abrahamu zaklati sina, spet drugič so bili lačni, pa so jim ljudje nosili na kup hrano in jim jo celo spekli na svojih oltarjih ipd. Nič takega pač, kar bi nas moglo čuditi. Navsezadnje je naša zgodovina polna grozljivih zgodb o tem, kaj so tehnološko naprednejši osvajalci počenjali s tehnološko manj razvitimi domorodci. Pa se tudi glede tega ne vznemirjamo preveč, kajne.

V tej točki lahko tudi razumemo, zakaj Däniken ni ustanovitelj religije, Raël pa to je. V Boga se ne dvomi, v njegova sporočila se ne dvomi ampak se jih brezpogojno posluša in če je Bog okruten, ima za to nek razlog, ki je nam nedojemljiv, drugače nas pa ima nedvomno rad. Däniken dvomi in obsoja, kar ne more biti podlaga za religijo.

Enak odnos, kot ga imajo verniki do Boga Jahveja, imajo Raëlijani do Jahveja v obliki stvaritelja – človeka. Kot verniki vam bodo tudi Raëlijani zatrdili isto; ni vse prav, kar se je zgodilo in kar je Jahve počel, ampak kako mi, ki smo tehnološko zaostali, lahko razumemo svoje stvaritelje? Verniki bi temu rekli, da so božji nameni nedoumljivi.

Pa res, le kako razumeti? Vsaka vera temelji na dogmatizmu, na prepričanju, da nekaj tako pač je in se v to ne dvomi. Tudi zaradi tega odnosa, ki ga Raël v svoji knjigi Resnična podoba Boga vzpostavi do Jahveja, je Raëlijanstvo religija. Zato je potrebno Raëlijane razumeti kot vernike in kot take tudi obravnavati.

Ko sem pisala Dangoberce, me je kar nekaj ljudi „pobaralo“, zakaj se ne norčujem iz Raëlijanstva. Vsaka vera vsebuje neka načela in norčevati se iz vernikov, najsi se z njihovo vero strinjaš ali ne, se mi zdi neokusno. Nekaj je parodija, drugo je golo norčevanje. Duhovito parodijo na neko idejo je mnogo težje spisati, kot pa to velja za pamflet, v katerem s prstom pokažeš na nekoga in ga neduhovito žališ. Dangoberci so tekst o ljudeh, tudi tekst o nas samih, o naših predsodkih do drugih in drugačnih. Kot pravi Predsednik Sveta Kognitusov Set'Rl: „Razmislite o tem, kje je vaš dom in o tem ali ste res tako različni, kot sami sebi vztrajno dopovedujete.“


 

Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem

 

Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem.

Hvalimo, slavimo te in molimo, zahvaljujemo se ti, Gospod.

Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem.

Slava tebi, Oče, Kristus, hvala ti. Svetega Duha častimo vsi.

Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem.

naprava za proizvodnjo mane iz knjige The Manna Machine„Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem“ je molitev, ki jo poznajo vsi krščanski verniki. Kaj pa ima sedaj to z Raëlom, se boste vprašali? Nič ali vse, kajti možno je v Stari zavezi najti odlomke, iz katerih se da razbrati, da njihovi avtorji ne opisujejo nekih magičnih, nadnaravnih postopkov ampak v besednjaku, ki so mu bili vešči, na podlagi videnja tedanjega sveta, opisujejo naprave, s katerimi je nekdo upravljal. Verjetno največ takih opisov najdemo v tekstih, ki opisujejo beg Izraelcev iz Egipta.

The Manna MachineGeorge Sassoon in Rodney Dale sta leta 1978 spisala knjigo The Manna-Machine, ki temelji na preučevanju tekstov iz Stare zaveze natančneje knjige Zohar. Kot vsi veste, se v Stari zavezi v delih, ki opisujejo eksodus Izraelcev iz Egipta, nahajajo dokaj čudni opisi tega, kar naj bi se nahajalo v šotoru, ki so ga Izraelci postavljali na svoji poti. Opisi so izjemno slikoviti, tekst opisuje „odprte glave“, pa nekaj se cedi, pa nekaj se oglaša itd.

George Sassoon je na podlagi Zoharja sestavil model naprave, ki proizvaja hrano. Na kratko rečeno gre za proizvodnjo instant hrane, s katero je Jahve nahranil lačne Izraelce in tej hrani so ljudje rekli mana. Kaj več o tej napravi za proizvodnjo mane pa morda kdaj drugič.

Erich von Däniken je s svojo slovito knjigo razjezil mnoge. Eden od teh je bil tudi priznani NASA inženir Josef F. Blumrich, ki se je z vso togoto, kar ga premore um strokovnjaka njegovega kalibra, zagnal v prebiranje tekstov preroka Ezakiela. Blumrichov namen je bil jasen, kot strokovnjak je hotel nedvomno in enkrat za vselej dokazati Dänikenu, da naklada, koliko je dolg in širok.

Zgodilo se je nekaj drugega. Bolj, ko je Blumrich bral navidezno čudne opise preroka Ezakiela, bolj mu je bilo jasno, kaj bere. Na podlagi temeljitih preučevanj je leta 1973 objavil knjigo The Spaceships of Ezekiel, v kateri je pojasnil, o čem Ezakiel pravzaprav piše. O plovilu namreč, s katerim je nekdo ščitil umik Izraelcev, tako meni Blumrich. Na podlagi preučevanj je skonstruiral tudi najverjetnejši izgled tega plovila, poleg tega je na podlagi preučevanj Ezakielovih spisov objavil še nekaj patentov. Najbolj znan med njimi je najverjetneje sistem kolesc, s katerimi je mogoče premagovati stopnice in neravne terene.

Zadnje izmed del na temo plovil, ki so omogočila Izraelcem beg iz Egipta, je knjiga Zagrebčana Branka Hiršla Jahvina slava, o kateri sem že pisala v svojem blogu. Ta je enako kakor Blumrich preučeval Ezakielove tekste, dodal jim še tekste preroka Henoka, ki so bili svojčas izvrženi iz korpusa tekstov, ki jih danes poznamo kot Staro zavezo. Na njegovih zasnovah vesoljskega plovila imenovanega Jahvina slava boste lahko opazili kerubine s „nogami kot pri teletih“ in še marsikaj drugega.

Jahvina slava, ilustracija iz istoimene knjigeSlava Bogu (na višavah) po Dänikenu, Sassoonu, Blumrichu in Hiršlu ni nujno pojem, zna biti, da gre za hvalnico sofisticiranemu plovilu, ki so ga opisovali stari Židje, pri čemer, ker niso bili šolani, so pri tem opisovanju uporabljali besednjak, s katerim so najbolj plastično opisali videno.

Še enkrat in posebej poudarjam – če vam Däniken zveni kot nek pustolovec z bujno domišljijo, če za Sassoona niste nikoli slišali, potlej vsekakor velja, da je Branko Hiršl definitivno inženir, sam Blumrich pa priznan inženir NASE, inovator in lastnik številnih patentov. Torej ne gre za neko osebo, ki ne bi imela pojma, o čem govori. Inženirji pač v tekstu, ki nam drugim zveni nenavadno, vidijo tisto, česar večina ni videla. Sposobni so bili dojeti, da gre za opise naprav in razložiti, kako le - te delujejo. Pri čemer ne pozabite, da je bil prvotni Blumrichov namen nedvomno dokazati, da se Däniken korenito moti in nikakor ne dokazati, da Stara zaveza vsebuje opise tehnološko sofisticiranih naprav in plovil, s katerimi je Jahve oziroma stvaritelji leteli v atmosferi in izven nje.


 

Človek po imenu Jahve?

Možno je torej dokazati, da Stara zaveza opisuje naprave in plovila, katerih izgled in delovanje smo sposobni razumeti šele sedaj. Ni pa Stara zaveza edini vir, iz katerega se da razbrati, da so se naši predniki v daljni preteklosti srečali z nekom, ki je posedoval in upravljal naprave in plovila, kakršna sami šele pričenjamo izumljati. Dovolj dokazov za srečanje z nekom, ki je bil tehnološko bolj razvit, leži po celem svetu. V sosednji Italiji si lahko v Val Carmonici ogledate prav prikupno slikarijo dveh razigranih oseb, za katere marsikdo meni, da imata na glavi čelado z antenami. Kitajski spisi poročajo o letenju in ustvarjanju dežja z letečo napravo, v Indiji najdemo opise nenavadnih plovil ipd.

Raël bi torej lahko svoje ideje preplonkal od koga drugega. Erich von Däniken je vsekakor najbolj logičen izbor, posebej zavoljo citiranja Stare zaveze, kar zasledimo pri obeh.

Pa je res odgovor tako enostaven?

Bolj, kot nas lahko skrbi to, si je ali si ni Raël svoje srečanje s stvarnikom – človekom po imenu Jahve izmislil, bi nas po mojem mnenju morala skrbeti druga opcija, namreč kaj pa, če Raël govori resnico? Kdo je pravzaprav Jahve in kakšni so njegovi pravi nameni? Je sedaj res miroljuben, si res želi samo kanček naše hvaležnosti in ambasado? Ali pa se spet iz čistega dolgčasa malce zabava z nami, nas preizkuša in išče izgovor, da nas znova izdatno useka? On to namreč rad počne, Raël je prav fino opisal, kaj vse je že v preteklosti postoril na to temo.

Posebno vprašanje je tudi, česa se pravzaprav moramo bati. Vsekakor lastnega stvarnika in to ne glede na to, kako ga razumemo; kot nadnaravno bitje, kot naravo, ki izvaja evolucijo ali kot zdolgočasenega znanstvenika s tujega planeta, ki obsedeno bdi nad svojim izdelkom.

Najsi razumemo stvaritelja kot boga ali kot človeka ali kot naravo samo, ko bomo prestopili meje dovoljenega, bomo kaznovani. Tega dejstva se vsi skupaj premalo zavedamo. Zgodbe o preteklosti so v biti svarilo prihodnosti. Človeštvo je vedno našlo nekoga, ki mu je bilo mar zanj in ki je na koncu poskrbel za legendarno preživetje, recimo šepnil kakemu poštenjaku, naj si izdela ladjo in nanjo vkrca sebe, familijo, živali in rastline. Vprašanje pa je, če ima Bog še vedno dovolj potrpljenja, da nas in naše napake prenaša. Narava se nam upira vsak dan bolj silovito. Stvaritelj – človek po imenu Jahve je pa že itak povedal svoje. Kadarkoli smo šli preko njegovih meja, nas je divje usekal.

Pravo vprašanje je, kdo nas bo reševal, ko bomo zavozili? Bo sploh komu mar, če nam samim ni mar, da je naša zgodovina polna nasilja, da padamo iz ene v drugo vojno, da uničujemo naravo, da uničujemo sami sebe? Ali pa je „doba razodetja“ morda čas, v katerem moramo, če hočemo preživeti in poskrbeti za preživetje lastnih potomcev, popraviti svoje napake, spremeniti lastno vedenje in se pričeti zavedati, da imamo pamet zato, da jo uporabimo, roke zato, da objamemo drug drugega in usta zato, da povemo nekaj lepega.

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information