Predlog vladi, kako naj z odprtokodnimi programi privarčuje prvega od 800 M€

Open sourceKot je splošno znano dejstvo, mi je nekega ljubega dne Tisti Operacijski Sistem, ki ga več ne imenujem (v nadaljnjem besedilu: TOS) uničil tekst, ki sem ga pisala, to je Dangoberce. Nakar mi je zavrelo in sem namestila na svoj računalnik operacijski sistem Ubuntu. Ta isti stacionarni računalnik je potlej dočakal častitljivo starost in šele pred nekaj meseci sem ga nadomestila z novim. Od namestitve Ubuntuja na moj računalnik mi dokumenti ne izginjajo, imam mirne živce, ker mi po ekranu ne skačejo mačke, psi, pisarniške sponke in podobni rekviziti, nimam težav z virusi, trojanci in podobno zalego. Prav tako me programovje ne šokira z vedno novim izgledom, denimo s takim, da mi tretjino ekrana zavzamejo ukazi, ki jih sploh ne potrebujem. Delam in ustvarjam skratko mirno. V prvi vrsti, kar pa še posebej velja omeniti, delam na legalnih in učinkovitih programih, ki so vsi po vrsti – zastonj.

UBUNTUPred leti se je sodna veja oblasti odločila, da prične uporabljati OpenOffice.org - pisarniški paket, ki osvobaja. Ta pisarniški paket je brezplačen, na njem je pa mogoče izvajati ravno enake delovne naloge, kot bi jih uslužbenci na plačljivih programih.  OpenOffice.org je prilagojen za večino operacijskih sistemov in že z njegovo namestitvijo bi javna uprava privarčevala zajeten kup denarja.

LibreOfficeNavsezadnje – katere programe uslužbenci večinoma uporabljajo? Urejevalnik teksta, preglednico ter tu in tja se najde tudi kdo, ki dela s podatkovnimi bazami. Za tako delo OpenOffice.org povsem zadostuje. Mimogrede naj še omenim, da v Ubuntuju uporabniki uživamo pri delu z LibreOffice, ki je tudi legalen, učinkovit in zastonj programski paket.

Pri nas smo seveda bili deležni „odkrivanja tople vode“. Medtem ko bogatejše države uvajajo odprtokodne projekte v svoje delovanje, smo mi še na nivoju „premisleka“. In to kljub temu, da sodstvo že nekaj let uspešno uporablja OpenOffice.org, mi še vedno capljamo na mestu, se oziramo v Nemčijo, na Nizozemsko in ne vem kod vse, pri čemer seveda vedno znova najdemo nek razlog, zakaj še ne bi uvedli odprtokodnih programskih rešitev v delo javne uprave.

V vseh teh letih še nisem slišala, da bi se kdorkoli pritožil na odločbo zavoljo zamika, nabora črk ipd. Zato predvidevam, da noben akt, ki ga izda izvršilna veja oblasti, ni boljši ali slabši, če je ustvarjen v odprtokodnem programovju.

Obsedenost s plačljivo programsko opremo se pričenja že v osnovni in srednji šoli. Verjetno nisem edina mama, katere otrok v šoli vadi delo z urejevalnikom besedila v programu, ki je plačljiv. Vsi starši pač niso finančno sposobni zagotoviti svojim otrokom nakup ustrezne programske opreme. Zato je zgolj vprašanje, koliko otrok doma izdeluje naloge na nelegalni programski opremi. Da ne omenjam še te malenkosti, da vsaka nova verzija TOS potegne za sabo zahtevo po zmogljivejši strojni opremi.

Zakaj osnovne in srednje šole striktno ne vztrajajo pri delu izključno z odprtokodnimi programskimi rešitvami, mi ni jasno. Zakaj se otroke že od malega ne privaja na izključno uporabo legalne programske opreme, kar odprtokodna vsekakor je, mi je jasno še manj. Zakaj se vztraja pri učenju denimo oblikovanja teksta na dragih programskih paketih? Mar ne bi bilo bolj na mestu otroke naučiti tega, da morajo pri svojem delu poiskati učinkovito rešitev s čim manj stroški?

Zato predlagam novi vladi, naj prvega od 800 M€ potrebnega prihranka ustvari z uvajanjem odprtokodnih rešitev v javno upravo in v šolstvo.

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information