Legalno, zastonj, delujoče? Seveda, odprtokodni program!

UbuntuRavno te dni, ko smo se borili s starim serverjem, potlej s selitvijo na novi server in nazadnje še z odpravljanjem napak, ki smo jih prinesli s starega mesta, se je v glavah vseh sodelujočih seveda porodila ideja, kako krasno bi lahko rešili vse svoje probleme. S kakim plačljivim CMS (Content Management System) recimo, kjer bi nam strokovnjaki v sklopu plačljive licence omogočili mirno sedenje v foteljih in opazovanje, kako se stran seli z enega na drugi server. Ne pa da smo se mučili več kot en dan skupaj, ugotavljali, zakaj povezave ne delujejo, se ukvarjali z nastavitvami takimi in drugačnimi ter popili litre kave in se nažirali s keksi, grisini in vsem, kar je pač prišlo pod roke!

Vztrajali smo zato, ker sem se pred meseci odločila, da striktno uporabljam odprtokodne programe. In je pač tako, da posamezni proizvajalci preprosto dajejo slabo ali celo nikakršno podporo odprtokodnim projektom. Zato je pač potrebno vsem težavam navkljub vztrajati!
Namreč nekega lepega večera pred dobrim letom, ko sem še pisala Dangoberce, je mojo ustvarjalno vnemo nenadoma prekinilo sesutje meni tako ljubega računalnika. Prijazna „pomočnica”, katere številko sem imela nalepljeno na ohišju, mi je veselo pojasnila, da imam zastarel operacijski sistem, naj si nabavim novega (cena malenkostna), naj si nadgradim vse programe, ki zavoljo novega OS ne bi delovali in bom srečna in zadovoljna. Čez nekaj dni me je poklical znanec, ki sicer rade volje komu proda kakšno programsko opremo. Verjamem, da so se mu oči svetile v tihem pričakovanju, ko me je povprašal, če sem že rešila problem. „Eh, seveda sem ga,” sem mu rekla. Začudil se je, rahlo je bil užaljen, kajti le zakaj bi kupovala kod drugod in ne pri njem. „Povsem zastonj sem ga dobila,” sem mu čebljala. Zgroženo me je vprašal, če razumem, kaj pomeni imeti na svojem računalniku nelegalno opremo. „Toda saj ni nelegalna,” sem mu zatrdila. „Kako da ni,” je bil nejevoljen, „če je zastonj? Piratsko verzijo imaš,” je vztrajal, „kar priznaj! Veš ti, da je piratstvo kaznivo?”

Zahahljala sem sem in mu rekla tisto, česar ni pričakoval: „Moj operacijski sistem je legalen, zastonj in predvsem učinkovit. Reče se mu Ubuntu!”

Od takrat nekako nisva več govorila. Navsezadnje nimava o čem, kajti nimam več neke silne potrebe, da bi kupovala programske pakete. Postala sem in to sredi pisanja knjige, „odprtokodnica”.

Prehod z znanega operacijskega sistema (ki ga na tem mestu ne omenjam, ker mi je ostal v spominu kot bolečina ob izgubi kakih 20 strani teksta, ki je nepovratno izginil nekje v mojem računalniku) na Ubuntu bi bil lahko stresen. Ni bil! Česarkoli nisem vedela, sem izvedela na spletni strani slovenske skupnosti Ubuntu



"Ubuntu" je starodavna afriška beseda, ki bi jo lahko slovenili kot "človeškost". Ubuntu pomeni tudi “Kar sem, sem zaradi tega, kar smo vsi”. Ubuntu Linux distribucija prinaša duh Ubuntu-ja v svet programske opreme.

Je dovršen operacijski sistem, ki temelji na GNU/Linuxu in ki je prosto dostopen tako širši skupnosti kot profesionalnim uporabnikom. Skupnost temelji na zamislih, ki so zapisana v Ubuntu manifestu. V njem med drugim piše, da bi morala biti vsa programska oprema dostopna brezplačno, da bi morala biti programska orodja ljudem dosegljiva v materinem jeziku, kljub morebitnim pomanjkljivostim, in da naj imajo ljudje svobodo pri prilagajanju programske opreme.

Te svoboščine pomenijo, da je Ubuntu v temeljih drugačen od lastniške (proprietary) programske opreme. Ne samo, da so orodja brezplačna, marveč jih ima vsakdo pravico prilagoditi svojim potrebam.



Ljudje, ki so združeni v tej skupnosti, so mi pomagali s številnimi nasveti in se jim ob tej priliki iskreno zahvaljujem za vso pomoč, podporo in razumevanje.

Glede na to, kakšna vprašanja sem zastavljala, lahko mirno trdim, da bo vsakdo, ki bo prosil za pomoč v Ubuntu skupnosti, to tudi dobil. Ljudje so že navajeni vsega in jih ne začudi čisto nič več. Na moja vprašanja (danes se mi marsikatero zdi hudo butasto) so odgovarjali prijazno in strpno. Ne bojte se jih torej vprašati! Še prej pa pobrskajte po njihovi spletni strani in forumu, kajti bodite prepričani, da obstaja velika verjetnost, da se je z istim vprašanjem ukvarjal še kdo pred vami.

Največji problem, na katerega sem naletela, je bil denimo ta, da moj Lexmarkov printer ni deloval. Le kako bi, ko pa proizvajalec daje odprtokodnim OS tako borno podporo, da je joj! No, pa smo s skupnimi močmi rešili tudi ta problem. Kar pa se tiče mojega naslednjega printerja, bo vsekakor izključno in točno tak, da podpira odprtokodni OS Ubuntu. Drugačnega več nočem.

Najboljše pri Ubuntuju je to, da človek z namestitvijo dobi vse, kar potrebuje. Ob namestitvi vam ne bo potrebno dodatno nameščati pisarniškega paketa. Vse ostale programe, ki jih potrebujete za svoje delo, pa zlahka namestite z nekaj kliki!

Ubuntu vam že v štartu ponuja celoten paket OpenOffice.org - pisarniški paket, ki osvobaja. Pa res osvobaja!


OpenOffice.org
OpenOffice.org je pisarniški paket, prosto dostopen (in brezplačen) vsakomur. Glede na zmožnosti je primerljiv z dobro znanimi, ne-prostimi pisarniškimi paketi. Obsega naslednje programe (module): Writer (urejevalnik besedil in spletnih strani), Calc (urejevalnik preglednic), Draw (program za risanje vektorskih slik), Impress (urejevalnik predstavitev), Math (urejevalnik formul) in Base (modul zbirke podatkov).


OpenOffice.org je po zmožnostih alternativa znanim, neprostim pisarniškim paketom, kot je npr. MS-Office. Brez težav lahko odprete dokumente iz MS Office (Word, Excel, Powerpoint), jih urejate in shranite v obliko zapisa OpenOffice.org ali v izvirno obliko. OpenOffice.org od različice 2.0 naprej uporablja s standardom ISO potrjen zapis OpenDocument. 




Seveda se za pomoč, podporo in razumevanje zahvaljujem tudi slovenski skupnosti OpenOffice.org! Na njihovi spletni strani boste našli številne članke, v katerih boste spoznali prednosti tega pisarniškega paketa, se seznanili z načini uporabe ipd. 

Res osvobaja ta OpenOffice.org! Kot mimogrede naj povem, da obstajajo številne razširitve tega programa, denimo med njimi je posebej zanimiva razširitev, ki je narejena prav za pisatelje!Dangober, Spopad pri Opozorilniku

Mnoge, ki so me te dni marsikaj spraševali, je zanimalo, kako sem naredila sliko knjige. Resnici na ljubo, pojma nimam, kakšna bo dejansko naslovnica, ker je to prepuščeno založniku in ne meni. Potrebovala sem pa neko podobo, ki jasno kaže na to, da gre za spletno stran, ki je namenjena knjigi Dangober. In izdelala sem jo sama s pomočjo programa GIMP. 



GIMP
GIMP je kratica od GNU Image Manipulation Program (GNU program za urejanje slik). To je odprtokodna programska oprema za urejanje fotografije, retuširanje, montažo slik (kompozicija) in avtorstvo slik. Deluje na številnih operacijskih sistemih in v številnih jezikih.



Če vas zanima več o tem programu, si oglejte novi portal v slovenskem jeziku!

Linux omogoča vsakemu uporabniku, da dela na legalni (kar še posebej poudarjam) in zastonj opremi, ki je predvsem učinkovita. Zelo učinkovita! Ubuntu kot eden izmed operacijskih sistemov je preveden v slovenščino, je zlahka razumljiv in ko sem se ga navadila, ga ne bi niti pod slučajno menjala za onega, ki mi je požrl tekst.

Ubuntu zaslonska slikaOb nastajanju knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku, sem bila sproščena, srečna in zadovoljna. Nenadoma sem delala z opremo, ki mi vseskozi ne ponuja nekih čudnih sličic, mi ne vsiljuje svojih domislic temveč mi je ponudila možnost, da sem bila skoncentrirana na svoje delo. Vse je delovalo, moj računalnik, ki ima za sabo že kar nekaj „kilometrine”, je pokazal neverjetno hitrost. Nič se ni kvarilo, nič ni izginilo. Za nameček vam predstavljam tudi zaslonsko sliko, ki sem jo kar obdržala, saj me pogled na tega rjavega kozla vedno znova spravi v dobro voljo. Kdo bi vedel zakaj? Ker je rjav ali ker izraža moč in svobodo, ustvarjalnost in delavnost, kar vse je značilno za odprtokodne programe?

Zatorej vsem obiskovalcem toplo priporočam odprtokodne programe. Pri čemer naj za konec izrazim še svoje nerganje nad tem, da v večini slovenskih šol otroke vzgajajo na plačljivih programih in ne na odprtokodnih! Odprtokodni programi so bili morda včasih okorni, danes bi težko za večino tovrstne opreme trdili kaj takega. Slišimo številne tožbe, češ kako je vse drago. Le zakaj potlej ne uporabljamo tistih rešitev, ki so povsem zastonj, legalne in enako učinkovite kot plačljivi programi?

In kaj ima, se bo marsikdo vprašal, uvod zveze z nadaljevanjem teksta? Ima in to veliko. Tudi Joomla, na kateri deluje ta spletna stran, je odprtokoden program. Jo bomo že sčasoma ukrotili, če ne drugače pa s pomočjo slovenske Joomla skupnosti

Čez nekaj dni pa boste lahko prebrali še kaj več o odrtokodnih programih in skupnostih, kajti verjamem, da mnogi niste niti seznanjeni z vsemi možnostmi, ki vam jih ponujajo odprtokodni programi. 
QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information