Šolstvo in odprtokodnost ali o ciciCad-u

Po objavi mojega zadnjega prispevka na temo odprtokodnosti (Kako ceneje do računalnika? Z odprtokodnimi programi in Ubuntujem seveda!), se mi je oglasilo kar nekaj staršev. Pišejo mi, da bi oni že prešli s TOS (tistega operacijskega sistema, ki ga jaz več ne želim imenovati, saj mi je požrl tekst Dangobercev), ampak da je njihov skrajen domet sočasna instalacija TOS in Ubuntuja (ali kakšnega drugega Linuxa) preko Wubija. Zakaj? Ker v šolah od otrok zahtevajo delo s programskimi paketi, ki temeljijo na TOS in niti pod slučajno ne delujejo v Linux okolju, denimo v Ubuntuju.

Kar je samo delno res. Naše šole prerade zahtevajo od otrok, da delajo vaje v „preglednicah“ točno določene firme, urejevalniku teksta spet iste firme ipd. Ni pa res, da se določenih programov ne da uporabljati v Linuxu. Kot primer si oglejmo, kako lahko z Ubuntujem uporabljate program ciciCad, ki se ga osnovnošolci učijo pri tehničnem pouku v 7. ali 8. razredu.

Prvo, kar potrebujete, je program Wine. Wine je odprtokodni emulator sistema Windows. Ali povedno drugače, s programom Wine poustvarite okolje TOS ter uporabljate programe, ki delujejo v TOS.

Kako namestimo Wine? Odprite Programe (zgoraj levo navadno) in preko „dodaj odstrani“ najdite program Wine, odkljukajte ga in namestite. Nazoren prikaz, kako se instalira Wine v Ubuntuju 9.04 najdete na Youtubu.

Ko ste instalirali Wine, snemite instalacijsko datoteko ciciCad (trenutno je na voljo verzija 2.5). Pomaknite miško nad datoteko in kliknite na desni gumb. Izberite možnost „open with Wine Windows program Loader“ (odprite z Wine Windows program Loader). Kliknite in namestite ciciCad.

Po uspešni namestitivi kliknite na Programe, se pomaknite na rubriko Wine, iz nje na Programi in tam boste opazili rubriko ciciCad 2.5. Kliknite na povezavo in pričnite ustvarjati.

ciciCad

Če radi načrtujete ali ravno potrebujete kakšen CAD program, naj dodam, da je za vaše potrebe na voljo kar nekaj CAD programov, ki delujejo v Ubuntuju. Odprite rubriko „dodaj odstrani“ v programih, vtipkajte CAD in si oglejte seznam. izberite denimo QCad, ki je preprost in enostaven za uporabo. Če pa želite več, si oglejte še ta seznam CAD programov in izberite tistega, ki ustreza vašim potrebam.

Naš šolski sistem je, kakršen je. Čista izguba časa je razglabljati, zakaj se naši otroci ne učijo na brezplačnih, legalnih in odprtokodnih programih. Je smisel uporabe „preglednic“ v plačljivem programu uporaba tega programa ali učenje osnovnih matematičnih in statističnih funkcij? Je smisel izdelave prezentacij (prosojnic) seznanjenje z opcijami plačljivega programa ali učenje, kako se izdela učinkovita prezentacija? Vse, kar osnovnošolec potrebuje pri različnih predmetih, lahko izdela tudi v programu OpenOffice.org, GIMP ipd.

Skrajno zanimivo je, da v teh težkih kriznih časih, ko so mnogi starši izgubili službo, ko so mnoge družine na pragu revščine, šolski sistem ne podpira v zadostni meri alternativnih možnosti. Ni mar iskanje cenejših in učinkovitih opcij tisto, kar daje prednost vsaki proizvodni in storitveni dejavnosti? Morda pa je res, kar mi je napisal oče osmošolca iz okolice Novega Mesta, da vzgajamo potrošnike in ne proizvajalcev, vzgajamo torej otroke, ki bodo trošili in ne iskali niš, da bi z manjšim vložkom dosegli isto ali celo več od konkurence? Če smo iskreni, naše šole ne uporabljajo učbenikov in programskih paketov, ki ne bi bili predhodno odobreni. Je vložek v plačljive programe res vložek v znanje in razvoj naših otrok? Močno dvomim! Zato poudarjam, da je mogoče in možno učiti se bistva, če se omejimo na matematične in statistične funkcije, z brezplačnimi odprtokodnimi programi. Kajti naših otrok, ki danes obiskujejo osnovno šolo, čez petnjast let nihče ne bo vprašal, znajo ali ne znajo uporabiti SUM, COUNT, AVG ipd. funkcije v plačljivem programu, temveč znajo ali ne znajo analizirati podatke, razumejo ali ne razumejo, kaj jim ti podatki govorijo. In v tem je vsa bit znanja in ta bit je, znaš ali ne znaš aplicirati pridobljeno znanje v konkretni situaciji, si ali nisi konkurenčen na trgu delovne sile, znaš ali ne znaš nekaj narediti ceneje.

Kakor sem lahko razbrala iz sporočil obiskovalcev svojega bloga, mnogi niste mogli odpreti v Ubuntuju zgoščenk (CD-jev), ki so priloženi k učbenikom za osnovno šolo. Zato bom naslednji teden pripravila pregled najpogosteje uporabljenih vrst datotek, ki se nahajajo na takih zgoščenkah in pokazala, kako zlahka in s čim jih boste odprli v Ubuntuju.

Zahvaljujem se vsem, ki ste mi pisali. Hvala za Vaše spodbudne besede in hkrati hvala tudi vsem, ki ste si izposodili ali kupili knjige Dangober, Spopad pri Opozorilniku. Kajti tudi ta prva slovenska vesoljska saga (space opera) je nastala na odprtokodnem, legalnem in brezplačnem programu OpenOffice.org v operacijskem sistemu Ubuntu. Zato vedno in povsod poudarjam, da so odprtokodni programi enako dobri kot plačljivi, da je z njimi mogoče delati brez vsakršnih problemov. Edino, kar potrebujete, je nekaj časa in potrpljenja, saj se nihče ni rodil naučen.  

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information