Ko se že podajam v kriminalni roman... (1/3)

Kajje v biti kriminalni roman? Kriminalni roman je pravljica, ki se prične z krutim umorom in tega je na vsak način potrebno razrešiti in storilca kaznovati. Kar je v resnici pravljično pripovedovanje. Večina umorov na svetu ostaja nerazjasnjenih. Posebej to velja za umore, ki so jih postorili pripadniki organiziranih združb, ki jih navadno imenujemo z imenom mafija. Ob gledanju napetih TV serij o preiskovalcih, ki posesajo prizorišče, praskajo po stenah in si z zadovoljstvom ogledujejo izmaličena trupla, ne izvemo, da v večini primerov tovrsten dokazen material ne zadostuje za to, da bi bil storilec kaznivega dejanja obsojen. Svetli dokazi za tako trditev so razvpiti ameriški sodni primeri, v katerih je sodišče drugega za drugim izločalo dokazen material zoper domnevnega storilca in le – tega na koncu oprostilo krivde, ker je obstajal „upravičeni dvom“ v njegovo krivdo. In do tega pride iz preprostega razloga – sodišče sme upoštevati samo dokaze, ki so bili zbrani na zakonsko opravičeni podlagi. Lahko pa zavrne tudi dokaze, ki so bili legalno zbrani, če ima obtoženec dobrega ( = dragega) odvetnika, kateremu uspe izničiti pomen posameznih dokazov.

Vsaka pravljica v sebi nosi sporočilo. Navadno gre za grožnjo, kaj se zgodi, ko nekdo krši neko prepoved. Rdeča kapica skrene s poti in nabaše na volka. Itak! Janko in Metka se upreta očetovi želji, da zgineta v gozdu, skurita lokalno čarovnico in prideta k očetu nazaj domov na hrano. Itak! V pravljicah dobro premaga zlo in v kriminalnem romanu se zgodi ravno isto. Kriminalni roman ne obravnava toliko samega zločina kot pot pravice do zločinca.

V realnem svetu večina (okoli 80 %) umorov pripada t.i. umorom iz afekta, ki se zgodijo zaradi tega, ker nekomu poči film, premočno udari drugega, zagrabi kak predmet, ga lopne z njim ipd. Taki umori v resnici niso premišljeni in niso plod nekega skrbnega načrtovanja. Serijskih umorov je mnogo manj in še pri teh je vprašanje, je zločinec zgolj izkoristil primeren trenutek ali pa je dejansko hodil v službo (perfektna kamuflaža), popoldan izigraval družinskega moža (še boljša kamuflaža), na občasnih sindikalnih izletih in službenih poteh pa moril. Težko verjetno, da si nekdo, ki ima opravke preko celega dneva, res lahko vzame čas in pazljivo opazuje svoje žrtev. Je tudi to možno, vendar potem ta žrtev mora biti oseba, ki jo ima zaradi tega ali onega razloga pred očmi (sodelavec, sosed ipd.). Nadalje, zločinov organiziranih združb je veliko, vendar je v svetu raziskanost tovrstnih zločinov izjemno majhna. V realnem svetu večina morilcev, ki ubija v imenu kake mogočne organizacije, ostane nekaznovanih.

Kriminalni roman zato mora bralcu ponuditi pravljično doživetje, v katerem resnica in pravica vedno zmagata nad zlim. Storilec mora biti ujet, mora biti kaznovan. In lahko ga ujame le nekdo, ki je sam po sebi pravljično bitje. Osamljen detektiv recimo, ki ga ne razume šef, ki mu je družinsko življenje crknilo ali pa si občasno privošči upravičen seks, v nekaterih primerih pa celo ima ženo, ki navadno služi temu, da izčrpanega moža posluša in mu potem med pomivanjem posode navrže kakšno še prav posebej uporabno idejo. V vsakem primeru pa je ta detektiv bolj papeški od samega papeža. Če že kadi, počne to zavoljo stresa. Če pije, je temu krivo razočaranje. Če preklinja, to pač sodi v napeto situacijo. Drugače pa vedno ve, kaj je prav, kaj je narobe in kaj se spodobi. Žrtvuje se za svojo službo 24/7 in to vsak dan v letu, če je potrebno. Novodobni vitez, ki namesto konja fura kak še posebej vpadljiv avto, namesto oklepa ima kako še posebej vpadljivo pištolo in redno rešuje nenavadno težke primere, ob katerih se normalni detektivi sesujejo. Celo več, zdi se včasih, da zločinec, posebej če je serijski, kar čaka, da viteški detektiv pride na primerno mesto, da lahko izvrši svoj zločin. Kako krasno se je zeznil, se pokaže na zadnjih petih straneh knjige, ko ga viteški detektiv privede roki pravice.

Sigma 100 zanesljivo ne bo pravljica in v tem romanu viteških detektivov ne bo.

Jutri pa o realni lokaciji v Ljubljani, ki bo služila za streljačino v romanu Sigma 100.

 

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information